Tina Recek
Prenova stanovanjskih stavb in izolacija stavbnega ovoja zagotavljata boljšo energetsko učinkovitost in manjšo porabo energije za ogrevanje in hlajenje. A žal se v takšnih zrakotesnih stavbah pojavi težava z izmenjavo zraka. Zatohel zrak in vlaga sta problematična zlasti pozimi, ko nimamo odprtih oken; medtem pa tudi temeljito prezračevanje skozi okna, četudi jih odpiramo trikrat na dan, ne zadostuje.
Soglasje sosedov - da ali ne?
“Za vgradnjo prezračevalnega sistema načeloma ne potrebujemo soglasja sosedov. Odprtin se naredi toliko, kot je potrebno. V primerjavi z vgradnjo klimatskih naprav, ki so iznakazile številne slovenske fasade, je vgradnja prezračevalnega sistema bistveno manjša uzurpacija, še posebno, če zunanje fasadne rešetke prebarvamo v barvo fasade. V tem primeru se poseg opazi samo, če res pozorno pogledamo pročelje objekta,” pojasni Milan Kuster iz Lunosa.
Še hitreje do pojava plesni
Milan Kuster pojasnjuje, da so v večstanovanjskih stavbah problemi s kakovostjo zraka približno enaki kot v hišah, včasih pa še večji. Notranja vlaga, ki jo proizvajajo stanovalci z običajnimi dnevnimi aktivnostmi (potenje, kuhanje, pranje, sušenje perila …), se v manjših kvadraturah oziroma kubaturah še bistveno bolj občuti. Hitreje pride do zametkov plesni, predvsem v stropnih vogalih kopalnic in sob na severni strani. Miha Glavič iz podjetja E2E prav tako meni, da se stanje v blokovskih stanovanjih kaj dosti ne razlikuje od stanja denimo v hišah: "Ob izvedbi fasade z izolacijo vlaga ne more več tako intenzivno prehajati skozi zid in zato se vlažnost v notranjosti poveča. Če je vlage preveč, pride do kondenzacije v vogalih zunanjih zidov in na okenskih steklih."
Več možnih rešitev
Se sprašujete, kako poskrbeti, da bo kakovost zraka v stanovanju večja? Prezračevanje z odpiranjem oken, pa četudi zanj poskrbimo trikrat dnevno po več minut, običajno ne zadostuje. Zato je dobro razmisliti o vgradnji prezračevalnih naprav. "Ločimo centralne in lokalne naprave, če jih je več, te tvorijo decentralni sistem. Pri centralnem sistemu je treba po celotnem stanovanju vgraditi prezračevalne cevi, medtem ko napravo z razdelilcema in dušilcema namestimo v ločen prostor. Lokalne naprave pa vgrajujemo v zunanje zidove. Vgradnja cevnega sistema tu ni potrebna in zato posledično omenjene naprave pogosteje srečujemo v blokih, razen če gre za novogradnjo," pravi Glavič in doda, da vedno predlaga prezračevalni sistem z rekuperacijo, torej z vračanjem energije. Ob tem omeni njegove prednosti: nižji stroški ogrevanja, neprestan svež zrak z dovolj kisika, ki izboljša zdravje stanovalcev, odvajanje slabega zraka, filtriranje oziroma odstranjevanje zdravju izjemno škodljivih nanodelcev in odvajanje odvečne vlage. Kot še pojasnjuje Glavič, jih lahko vgrajujemo tako v novogradnje kot v stare stavbe.
Tiho delovanje
Miha Glavič iz podjetja E2E strankam svetuje, naj pri lokalnih sistemih prezračevanja kupujejo kakovostne naprave z nizko glasnostjo. Pri centralnih sistemih pa naj raje vložijo nekaj več denarja v kakovosten cevni sistem, saj je ta bolj pomemben od naprave in ga, če je kakovosten, zlepa ne bodo menjavali.
Da bomo brez skrbi
Trajna in celovita rešitev je po prepričanju Kusterja vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki probleme z odvečno vlago in plesnijo odpravi v nekaj tednih. Kot nadaljuje, smo lahko po vgradnji prezračevalnega sistema brez skrbi. "Bivalna klima bo optimalna, zrak vedno svež in zdrav, ne bo odvečne vlage v prostorih pa tudi ne kondenza na oknih. Možnost, da nastane plesen, pa je nična. Je pa ključno, da v posameznih sobah stanovalci ne ugašajo radiatorjev in da temperaturne razlike po prostorih niso prevelike. Tukaj je največji problem spalnica, še posebej, če je obrnjena na sever. Relativna vlaga je namreč odvisna od temperature in že pri 18 stopinjah Celzija je njena vrednost prevelika in je možnost za nastanek plesni toliko večja."
Brez poseganja v arhitekturo stavbe
Na vprašanje, ali vgradnja prezračevalnega sistema kakorkoli posega v arhitekturo stavbe, Kuster pojasni, da v tem primeru ne gre za poseganje v arhitekturo stavbe oziroma v njene nosilne elemente. Izvrtine, ki so potrebne za vgradnjo prezračevalnih elementov, v ničemer ne posegajo v statiko objekta. Sam zunanji videz prezračevalnih rešetk pa je stvar izbire posameznika. V ta namen je na razpolago precej možnosti, od enostavnih zunanjih PVC-rešetk, do skritih rež v špaletah okenskega okvirja.
