Tina Recek
Za dobro počutje v notranjosti doma je ključna prijetna bivalna klima. Zanjo sta potrebni predvsem ustrezni temperatura in vlažnost. In kolikšni morata biti? Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET, odgovori, da je primerna temperatura zraka v bivalnem prostoru odvisna od ljudi v njem. Za veliko večino je primerna dnevna temperatura v prostoru med 20 in 22 stopinjami Celzija. Če gre za starejše ljudi, je povprečna temperatura bivalnih prostorov lahko za kako stopinjo višja. A dvig za samo eno stopinjo Celzija nad potrebno na letni ravni pomeni večjo porabo energenta za pet do sedem odstotkov. Ponoči temperature v bivalnih prostorih nikakor naj ne bi znižali pod 16 stopinj Celzija, saj s tem za ponovno ogrevanje na želeno temperaturo porabimo več energenta. Zato naj v nočnem času regulacija ogrevalnega sistema vzdržuje temperaturo med 17 in 19 stopinjami Celzija.
Previsoka nočna temperatura
Če je temperatura v spalnici in drugih spalnih prostorih previsoka, to večinoma neugodno vpliva na kakovost spanja. Ludvik Hriberšek razlaga, da previsoka temperatura v prostoru izsuši zrak, draži sluznico, dviga prah. V takem primeru si lahko pomagate tako, da pustite odprta vrata kopalnice, ko se prhate, da ta vlaga prehaja v sosednje prostore. Tudi če na radiatorje postavite posode z vodo, bo nekoliko pomagalo. Večje število sobnih rastlin bo prav tako zvišalo zračno vlago v prostoru.
Zunanja tipala in termostatski ventili
Energetski svetovalec dodaja, da med investicije za optimalno delovanje samodejne avtomatske nastavitve centralnega ogrevanja sodi vgradnja zunanjega tipala za meritev zunanje temperature, na podlagi česar ogrevalni sistem optimalno regulira temperaturo bivalnih prostorov. V objektih, ki imajo radiatorski sistem centralnega ogrevanja, je priporočljiva uporaba termostatskih ventilov za uravnavanje temperature v prostoru.
Alge in strupeni klor
Za preverjanje stopnje vlage v bivalnih prostorih je po trditvah sogovornika najbolje, da imamo na razpolago higrometer. Na higrometru je polje za optimalno relativno vlažnost barvno označeno, priporočena optimalna vlaga v prostoru je med 40 in 60 odstotki. "Žal se veliko stanovalcev v starejših slabše izoliranih hišah ubada s plesnijo, ki je posledica visoke vlage in kondenzacije vode na hladnih mestih. Trosi in plesni so nevarni za zdravje človeka. Veliko ljudi jih odstranjuje s klornimi preparati. Klor je bojni plin in je zelo strupen. Zato morate prostore, kjer ste uporabili preparate s klorom, večkrat intenzivno prezračiti."
Raste zavest o naravnih gradbenih materialih
Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže ENSVET: “Slovenci smo pridni ljudje, imamo dovolj znanja, veščin in izkušenj, se hitro učimo, vse bolj se zavedamo pomena varovanja okolja in krožnega gospodarstva. Velika večina si tudi v energetsko svetovalnih pisarnah pridobiva znanje s področja učinkovite rabe energije in sodobne gradnje. Po znanju ne zaostajamo za razvitimi narodi. A za razvitimi narodi zaostajamo po investicijski sposobnosti v ukrepe in sodobne trende gradnje.”
Kdaj je najbolje prezračevati
Za prijetno bivalno klimo je treba redno prezračevati prostore. V hladnih mesecih prezračujte v delu dneva, ko je zunanja temperatura najvišja: "Predlagam intenzivno in kratkotrajno prezračevanje, prepih, ki traja nekaj minut. Pri tem se zrak izmenja, akumulirana toplota v zidovih in masivnih delih zgradbe pa ostane v materialih. Če upoštevamo veljavne predpise, je potrebna izmenjava zraka 0,7-krat na uro, preprosto povedano, ves zrak se mora zamenjati na približno dobro uro," poudarja energetski strokovnjak.
Manj prašnih delcev
Za višjo kakovost zraka v bivalnih prostorih se investitor lahko odloči za lokalno ali centralno prezračevanje. V ta namen energetski svetovalec priporoča prezračevalni sistem, ki s filtracijo zraka zagotavlja bistveno manj prašnih delcev v prostoru kot pri običajnem prezračevanju skozi okna in vrata. Za lokalne in tudi centralne prezračevalne sisteme je možno za do 20 odstotkov investicije pridobiti nepovratno denarno spodbudo Eko sklada, hkrati pa kredit Eko sklada, s katerim se lahko plača do 100 odstotkov investicije. Z uporabo redno vzdrževanega centralnega ali lokalnega prezračevalnega sistema je po Hriberškovih izkušnjah kakovost bivanja visoka.
Izdelana naj bodo z majhno porabo energije
Poleg primerne temperature, stopnje vlage in prezračevanja, za doseganje prijetne bivalne klime ne smemo zanemariti pomena ustreznih gradbenih materialov, stavbnega pohištva in drugega v stavbi. Kot pravi strokovnjak, se lahko iz zidov v procesu staranja sproščajo razni produkti veziv, lepil in formaldehid, ki kvarno vplivajo na človeško zdravje. Zato bodite pozorni, da sodobna gradiva ne sproščajo hlapov, prahu, strupov, vlaken, radioaktivnih snovi in da so izdelana z malo porabljene energije. Pri materialih je bistveno, da berete CE-oznake in da ste pozorni na standarde, načine vgradnje. Pri lesenih oknih, denimo, je za denarno spodbudo Eko sklada potrebna vgradnja po smernicah RAL, kar zahteva tesnjenje na treh ravneh.
Na zdravje vplivajo tudi barve. "Ko se odločate za pleskanje sten, izberite barve na vodni osnovi z malo plastifikatorjev in mehčal, na osnovi različnih barvnih glin, s katerimi dosegate visoko prepustnost pare," sklene sogovornik.
