Prodaja elektronskih izdelkov je iz leta v leto večja. Podatki kažejo, da se je v Sloveniji pred sedmimi leti prodalo približno 25.000 ton elektronike, v zadnjih treh letih pa se je številka skoraj podvojila, kupimo je namreč več kot 40.000 ton na leto. V povprečju vsak prebivalec kupi sedem elektronskih izdelkov na leto, kar pomeni, da skupaj v enem letu nakupimo od deset do petnajst milijonov takšnih in drugačnih elektronskih naprav. Hkrati pa bode v oči tudi podatek, da elektronski odpadki predstavljajo približno 85 odstotkov električne in elektronske opreme, ki se v enem letu proda na trgu. To pomeni, da v Sloveniji trenutno ustvarimo okoli 35.000 ton elektronskih odpadkov na leto.

Za dve leti krajše delovanje

V Evropi kar 11 elektronskih naprav od 72 v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Pogosto se elektronskih izdelkov naveličamo in jih enostavno nadomestimo z novimi, sodobnejšimi ali jih sploh ne uporabljamo, ker smo jih kupili po akcijski ceni, dobili v dar od prijateljev ... Hkrati pa se sodobni elektronski izdelki tudi hitreje kvarijo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je trajnost elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, televizorji, pralni stroji in sesalniki, v povprečju dobri dve leti krajša od načrtovane ali želene dobe delovanja. Da bi zmanjšali ali vsaj omilili pospešeno ustvarjanje e-odpadkov, bi morali najprej opraviti manj nepotrebnih nakupov. Hkrati pa tistih izdelkov, ki še vedno delujejo ali so potrebni manjšega popravila, ne bi smeli kar odvreči. V posebne zabojnike oziroma v zbirne centre tako sodijo samo naprave, ki ne delujejo več, za ostale pa poskrbimo, da bodo šle v prave roke.

Ni vse odpadek

"Tisto, česar ne potrebujemo več, ni nujno, da je odpadek," poudarja Urška Dolinšek iz podjetja Zeos. Kot pravi, je priložnost, da izdelek takšen, kot je, ali pa z nekaj popravili uporabi nekdo drug. Po njenih besedah se zadnje čase v Sloveniji prebuja trend ponovne uporabe aparatov. Hkrati pa imamo ljudje več možnosti, kaj storiti z rabljenimi izdelki, da bodo ti spet služili svojemu namenu. Tako lahko določen izdelek, na primer star hladilnik ali rabljeno posteljo, prodamo na sejmu, prek socialnih omrežij, ga nekomu podarimo, na primer dobrodelnim društvom, varnim hišam, zavetiščem za živali, brezdomcem, ljudem v stiski, ali pa ga prinesemo v center ponovne uporabe oziroma kotiček za ponovno uporabo. Vizija zero waste oziroma dom brez odpadkov se prične doma z majhnimi koraki in tako prispeva k spremembam življenjskega sloga in naših navad, so prepričani v Javnem holdingu Maribor (JHMB), družbi za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb. In prav ponovna uporaba stvari je tista, ki omogoča, da stvari zaživijo v novi preobleki pri nekom drugem, so nedvoumni tamkajšnji strokovnjaki.

Enkratno je stvari uporabljati večkratno

S pobudo Enkratno je stvari uporabljati večkratno skušajo tudi v Snagi svoje uporabnike in širšo javnost spodbujati k ponovni uporabi, odgovornemu potrošništvu, predvsem pa k preprečevanju nastajanja odpadkov. Z ukrepi ponovne uporabe, kot so popravila, izmenjave in podarjanje stvari, si prizadevajo zmanjšati količino odpadkov, ki jih kot družba mnogokrat brez potrebe ustvarjamo, in okrepiti odgovornost do okolja na način, da predmetom ponudimo možnost njihove nadaljnje uporabe. Opažajo, da še uporabni predmeti in gospodinjski aparati pristanejo med odpadki in po nepotrebnem končajo v predelavi materiala. "S tem jim skrajšamo dobo delovanja," pravijo, "na drugi strani pa prispevamo k večji porabi naravnih virov za proizvodnjo novih predmetov in aparatov, ki nadomestijo stare." Prav tako ljudem sporočajo, da so najbolj trajnostne stvari tiste, ki jih že imamo, zato jih uporabljajmo čim dlje časa.

Na tridesetih različnih lokacijah

Da bi zmanjšali nastajanje novih odpadkov in med ljudmi okrepili odgovornost do okolja ter še uporabnim predmetom dali priložnost, da se jih ponovno uporabi, so v Mariboru v obeh delujočih zbirnih centrih v sodelovanju s partnerjem, podjetjem Zeos, vzpostavili kotičke ponovne uporabe elektronskih aparatov, v katerih lahko občani pustijo še uporabne aparate, ki jih sami ne potrebujejo več. Podobni centri delujejo tudi drugod po Sloveniji, kot pojasnijo v podjetju Zeos, na 30 različnih lokacijah po državi. Nekateri imajo ločen prodajni in prevzemni del, še pojasnijo in dodajo, da pri tem sodelujejo s partnerji, večinoma gre za socialna podjetja, kot so mreže CPU Reuse, Fundacija Vincenca Drakslerja in Zavod Knof, nekaj jih deluje v okviru komunalnih podjetij, denimo Depo Vrhnika, določeni pa pod okriljem projektov matične občine, kot CPU Velenje. V kotičkih ponovne uporabe se po besedah sogovornikov iz JHMB zbirajo različne vrste izdelkov, ki še imajo uporabno vrednost in so namenjene za vrnitev v uporabo pri nekom drugem. Pred tem pregledajo njihovo funkcionalnost in varnost, izvedejo morebitne manjše popravke, obnovo in jih ponudijo v ponovno uporabo na trgu po primerni ceni ali jih podarijo zgoraj omenjenim partnerjem, s katerimi imajo sklenjeno sodelovanje, pojasni Urška Dolinšek iz podjetja Zeos. A določenemu delu prejetega materiala ni mogoče podaljšati dobe delovanja, bodisi je prekomerno umazan, poškodovan, nevaren za uporabo, zastarel ali pa zanj preprosto ni povpraševanja na trgu. Ta del se vrne nazaj med odpad in se obdela skladno z zakonskimi predpisi, še pojasni Dolinškova.

Odslužen aparat lahko komu koristi

Pomembno je, da odslužene aparate, ki ne delujejo več, in drugo opremo, ki ne služi več svojemu namenu, zberemo ločeno in oddamo na za njih predvidena mesta, pravijo v JHMB. Odslužene stvari po njihovem mnenju predstavljajo neprecenljivo surovino za predelavo v nove izdelke in tako zagotavljanje načela zero waste v obliki recikliranja, medtem ko še uporabne stvari dobijo priložnost ponovne uporabe in zaživeti novo življenje pri nekom drugem. S tem zagotavljajo uresničevanje načela ponovne uporabe, kot zelo pomembnega načela zero waste, hkrati pa tudi manjšo porabo naravnih virov za izdelavo novih izdelkov. "Omogočamo, da izdelki pridobivajo trajnost," trdijo v JHMB. Mariborsko podjetje Snaga na primer daje svojim uporabnikom možnost oddaje različnih vrst odsluženih stvari v zbirnih centrih, prav tako lahko uporabniki enkrat letno naročijo brezplačen odvoz takšnih predmetov izpred svojih vrat. Na ta način zagotovijo in prispevajo, da postanejo odsluženi predmeti in aparati neprecenljive surovine za izdelavo novih izdelkov.

Tudi pohištva se (pre)hitro naveličamo

Podobno kot z aparati se velikokrat zgodi tudi s pohištvom in drugo opremo za dom. Ker so cene tovrstnih izdelkov dostopne večini kupcev, trendi pa se hitro spreminjajo, in z njimi želje potrošnikov po vedno novih osvežitvah bivalnih prostorov, raste tudi prodaja stanovanjske opreme na trgu. Prav zaradi neprestanih osvežitev doma, pa tudi manjše kakovosti izdelkov, ki se po ugodnih cenah prodajajo v trgovinah, se mnogi kosi opreme prehitro in neupravičeno znajdejo med staro šaro. A tudi ti lahko komu pridejo prav. V zbirnem centru Lahova, kot pojasnijo v JHMB, je tako vzpostavljen tudi kotiček ponovne uporabe drugih še uporabnih predmetov, kot so manjši kosi pohištva, drobna gospodinjska oprema, igre in igrače, galanterija, knjige ... V sodelovanju s partnerjem, Ropotarnico Maribor, nadalje poskrbijo, da vsi ti predmeti zaživijo pri novih uporabnikih. Tovrstne kotičke bodo v prihodnje uredili tudi v drugih zbirnih centrih in tako občanom ponudili možnost, da njihovi še zmeraj uporabni izdelki in aparati postanejo trajnostni, predvsem pa koristijo nekomu, ki v njih vidi uporabno vrednost.