Se tudi vi ogrevate tako kot večina Slovencev?

V blokovskih naseljih je skrbi pred ogrevalno sezono običajno manj, saj za delovanje ogrevalnih naprav skrbi kurjač ali kar mestna toplarna. Za lastnike individualnih hiš pa je priprava na ogrevanje eno pomembnejših vsakoletnih opravil. In nikakor ni dobro, da z njim odlašamo do zadnjega trenutka.

Še vedno najpogostejši kotel na olje

Možnosti za ogrevanje so različne. Nekoč razširjene peči na kurilno olje ali drva so marsikje zamenjale toplotne črpalke. Rajko Dolinšek, promotor učinkovitega ravnanja z energijo v družbi Informa Echo, je predstavil izsledke kontinuirane Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, po katerih je najpogostejši glavni način ogrevanja še vedno centralno ogrevanje, saj ga je v letu 2019 uporabljalo 51 odstotkov gospodinjstev. Toda glede na leto 2010 se je ta delež zmanjšal za 15 odstotnih točk, tedaj je namreč znašal 66 odstotkov. Z devet odstotkov na 17 odstotkov se je povečalo število gospodinjstev, ki uporabljajo etažno centralno ogrevanje, povečal pa se je tudi delež lokalnega ogrevanja, z osem odstotkov leta 2010 na 14 odstotkov v minulem letu. Delež gospodinjstev, ki uporabljajo daljinsko centralno ogrevanje, je ostal približno enak: lani jih je bilo 14 odstotkov, pred slabimi desetimi leti pa 16. Na strani www.reus.si je mogoče tudi izvedeti, kateri so najpogostejši načini centralnega ogrevanja hiš in stanovanj. "Klasični kotel na kurilno olje je še vedno najpogostejši, uporablja ga 28 odstotkov gospodinjstev, toda njegov delež se je prepolovil glede na leto 2010, ko je zavzemal 56 odstotkov," pojasnjuje Rajko Dolinšek. Sledi klasični kotel na lesno biomaso, njegov delež obsega 20 odstotkov in je ostal približno enak kot leta 2010, tedaj je zavzemal 23 odstotkov. Na tretjem mestu s 14-odstotnim deležem je centralno ogrevanje s klasičnim kotlom na plin, ki je v desetih letih prehitel kombinirane kotle na trdna in tekoča goriva. V tem času se je povečal tudi delež toplotnih črpalk zrak-voda, in sicer za devet odstotnih točk (2019: enajst odstotkov, 2010: dva odstotka), in specialnih kotlov na lesno biomaso (2019: devet odstotkov, 2010: tri odstotke).

V čem smo drugačni od Avstrijcev

Glede na podatke, kateri načini ogrevanja prevladujejo v Sloveniji, so razumljive tudi navedbe o tem, kateri so glavni viri energije, ki jih uporabljamo. Še vedno porabimo največ drv, čeprav je delež teh upadel s 44 odstotkov v letu 2010 na 32 odstotkov v letu 2019. Več kot polovico manj porabimo tudi kurilnega olja, namesto 44-odstotnega deleža pred desetimi leti je lani njegova poraba obsegala le še 20 odstotkov vseh virov energije. Pač pa se je v zadnjih desetih letih povečala raba obnovljivih virov energije, zlasti energije okolja in lesnih peletov, ki sedaj zavzemata devet- oziroma petodstotni delež. Za primerjavo naj navedemo, da v sosednji Avstriji največje deleže v rabi energije za ogrevanje gospodinjstev zavzemajo zemeljski plin, les in kurilno olje, na četrtem mestu pa je daljinsko ogrevanje. "To je torej podobno kot pri nas, le da je pri nas na prvem mestu les, sledijo pa kurilno olje, plin in daljinsko ogrevanje," razlaga Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan.

Na voljo pa so tudi podatki, kolikšen delež fosilnih goriv porabimo za ogrevanje v primerjavi z obnovljivimi viri energije. Na podlagi podatkov SURS za leto 2018 gospodinjstva za ogrevanje porabijo 59 odstotkov obnovljivih virov energije - v daleč največji meri lesa, sem pa sodita še sončna energija, ki se izkorišča preko sončnih kolektorjev, in energija okolja, ki jo izkoriščamo s toplotnimi črpalkami - in 27 odstotkov fosilnih goriv. Preostanek odpade na daljinsko ogrevanje ter električno energijo z rabo toplotnih črpalk in neposrednim ogrevanjem z električno energijo.

Kako učinkovita je toplotna črpalka

Vsi načini ogrevanja pa niso enako učinkoviti glede na vložek energije, pojasnjuje Matjaž Česen. "Če gledamo na nivoju uporabnika, so najbolj učinkovite toplotne črpalke. Če pa gledamo na nivoju primarne energije, toplotne črpalke zaradi upoštevanja izkoristka proizvodnje električne energije ter izgub pri prenosu in distribuciji postanejo primerljive z drugimi tehnologijami. Kondenzacijski kotli so najbolj učinkoviti med kurilnimi napravami, vendar so problematični zaradi doseganja neto ničelnih emisij, saj zgorevanje zemeljskega plina povzroča emisije toplogrednih plinov. Sodobni kotli na les so za malenkost manj učinkoviti kot kondenzacijski kotli, zelo učinkovito je tudi, če smo priklopljeni na sistem daljinskega ogrevanja," opisuje sogovornik.

Mikavni električni grelniki, toda ...

Neposredno ogrevanje na električno energijo z raznimi električnimi grelniki je po mnenju Matjaža Česna sicer mikavno, saj so cene električne energije nizke, toda ob uporabi teh grelnikov z eno enoto električne energije pridobimo eno enoto toplotne energije. "Treba se je zavedati, da v Sloveniji v povprečju za proizvodnjo ene enote električne energije potrebujemo dve enoti energije. Mnogo bolj smotrno je uporabiti toplotno črpalko, pri kateri z eno enoto električne energije pridobimo tudi do štiri enote toplote, odvisno od tipa toplotne črpalke in okoliščin. Klimatske naprave so tudi vrsta toplotnih črpalk. Če obstaja dimnik, je mnogo bolj smotrno uporabiti kondenzacijsko peč, kjer ni plinskega omrežja, pa manjše peči na pelete, ki omogočajo zgorevanje z visokimi izkoristki," je prepričan Matjaž Česen.

Sončni kolektorji za ogrevanje vode

Skladno z generalno usmeritvijo Slovenije v rabo obnovljivih virov energije Rajko Dolinšek opisuje tudi, kako lahko obnovljive vire energije uporabljamo za ogrevanje: "Najprimernejši način gretja z obnovljivimi viri energije so različne vrste toplotnih črpalk. Njihova učinkovitost je dobro razložena na spletni strani www.porabimanj.info/ogrevanje. Če ne živite v mestu, je primeren sodobni kotel ali peč na lesno biomaso, torej brikete, pelete, sekance ali drva, z dobrim izkoristkom. Predvsem za ogrevanje vode se vse bolj uveljavljajo sončni zbiralniki - kolektorji." Na koncu pa še nasvet za vse, ki se sprašujete o smotrnosti izbranega načina ogrevanja. Na brezplačni aplikaciji www.porabimanj.si lahko primerjate uporabo obnovljivih virov energije in fosilnih goriv glede na vrednost investicije, prihranek pri stroških za energijo, pa še količino izpustov CO₂ pri različnih vrstah ogrevanja.