Jasna Marin
Grede na vrtu med rastno sezono zahtevajo pletje, zalivanje, okopavanje in nasploh veliko nege. Ko na golo zemljo pade dež, jo navadno zbije in povzroči razpoke. Delo si lahko nekoliko olajšamo, če zemljo prekrijemo z zastirko. Zastirka je plast materiala, ki ga nasujemo na grede ali pa ga položimo po tleh okoli rastlin, da tako preprečimo prehitro izhlapevanje vlage iz tal. Na ta način pripomoremo k manjši porabi vode za zalivanje. Tla pod zastirko ostanejo rahla tudi po močnem deževju. Dodatna prednost, ki jo prinaša zastirka, je, da lahko z njeno pomočjo omejimo ali ponekod celo preprečimo razraščanje plevelov. Pod zastirko so tla toplejša, temperaturna nihanja pa so manjša, kar prav tako ugodno vpliva na mikroorganizme v tleh in na rast rastlin.
Ko se sesede, dodamo novo plast
Debelejša kot je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode bomo porabili za zalivanje. Pri zastiranju tal s slamo ali katerokoli drugo organsko zastirko moramo upoštevati dejstvo, da se ta sčasoma sesede. Zastirka je lahko ob zastiranju debela tudi deset centimetrov. Ko se sesede, dodamo novo plast in jo tako obnovimo.
Priprava tal
Najprimernejši čas za zastiranje tal je spomladi in zgodaj poleti, saj je takrat zemlja navadno vlažna in že segreta. Seveda bo najbolje organsko zastirko posuti po tleh takoj po zasajanju rastlin. Še prej bi bilo dobro že zgodaj spomladi z vilami prezračiti tla in jih ne prekopavati. Zemljo prezračimo tako, da vile zapičimo navpično v tla pod kotom 90 stopinj, nato ročaj upognemo nekje do 30 stopinj proti tlom, da se zemlja spredaj razpoči in vanjo pride zrak. Idealne za to opravilo so posebne vile za zračenje, sicer lahko uporabimo tudi klasične vile. Če so roglji vil dolgi 20 cm, potem jih zapičimo vsakih 20 cm in privzdignimo, če so vile daljše, naj bo temu primerno daljša tudi razdalja, na kateri zasadimo vile v tla. Še nekaj je treba narediti pred zastiranjem: temeljito odstraniti plevel z vrta.
Okrasne grede
Kot organsko zastirko lahko na gredah z okrasnimi rastlinami uporabimo mleto lubje, zdrobljene veje, posušeni odkos, listje.
Pazljivo z mletimi vejami
Organska zastirka iz mletih vej, sekancev ali lubja, ki jih poprej nismo kompostirali ali kako drugače prepustili fermentaciji, bo med razkrajanjem iz tal črpala gnojila, zlasti dušik, tako bodo rastline prejele manj hranilnih snovi. Zato obvezno uporabimo delno fermentirano zastirko iz lubja ali lesnih ostankov (to lahko kupimo v vrtnih centrih ali pa doma kompostiramo organski material, preden ga uporabimo za zastiranje tal).
Zelenjavne grede
Na zelenjavnih gredicah se najbolje obnese zastirka iz uležanega vrtnega komposta. Zastirko na 5-10 cm debelo nasujemo po tleh, takoj po tem, ko smo rastline posadili in zalili. Organska zastirka bo med procesom razkrajanja tla preskrbela s hranili in izboljšala njeno sestavo.
Učinkoviti materiali za zastiranje zelenjavnih gredic so lahko še slama, populjena trava, posušena pokošena trava (nikakor pa ne sveži odkos, ker se ta močno segreje) in zdravi ostanki vrtnin, kot so listi zelja, paradižnika, solat ... Za zastiranje lahko uporabimo tudi nekatere zeli, kot so kopriva (dokler še ne semeni) in gabez.
Slama in miskant
Slama se dobro obnese zlasti na začetku pomladi, ko želimo, da se ohrani toplota v tleh. Primerna je za okoli jagod, jajčevcev, paprike, bučk in paradižnika.
Pri rastlinah se je na vrtu že marsikje dobro izkazala zastirka iz miskanta. Ta vpije približno dvakrat več vode kot žagovina in ohranja prst pod seboj dlje časa vlažno. Za razliko od slame, ki je navadno škropljena v času rasti, prstasti trstikovec ali miskant ne potrebuje škropljenja.
Ojoj, voluhar!
Zastiranje ima tudi slabo stran, saj voluharju omogoča zatočišče in lažje delo v rahli zemlji, zato namenimo toliko večjo pozornost učinkovitemu varstvu pred škodljivcem.
Koristne korenine
Za bogatitev zemlje z organsko maso lahko poskrbimo tudi tako, da nekaterim vrtninam po žetvi pustimo korenine v tleh. Zlasti pri solatah in stročnicah lahko pustimo korenine v tleh, nadzemni del pa odrežemo. Tla se s pomočjo korenin dodatno zrahljajo, organski material v tleh se počasi razgradi. Zato je treba še bolj kot sicer paziti na ustrezen kolobar pri nadaljnji setvi in sajenju na vrt.
