Vipavska dolina je vabljiva s svojim temperamentom, slikovito naravo, melodičnimi zvoki in iskrenimi ljudmi. Prešeren smeh se velikokrat sliši iz njihovih domov, še bolj pa iz vinskih hramov ali s teras, ki jih Primorci uporabljajo, kakor hitro se pomiri burja in sončni žarki ogrejejo stene in tla. V eni izmed ozkih ajdovskih ulic smo se ustavili ob atraktivni Lumarjevi montažni skoraj ničenergijski hiši, ki se proti cesti ozira z mogočno izraznostjo, medtem ko je njena podoba na delih, kjer se stika z vrtom, mehkobna, razgibana in naravnost prikupna. V njej bivata Tjaša in Luka Slokar skupaj s hčerko in sinom.
Po vzoru staršev
Dom mlade družine je zgrajen na mestu, kjer je poprej stala zidana, 40 let stara hiša Lukovih staršev. Ta je bila, kot pravita zakonca Slokar, prevelika, z neustreznim tlorisom in z obilico neizrabljenih prostorov, poleg tega pa je bila še energetsko potratna. "V stari hiši smo imeli ogromno stopnic in notranjih vrat, v njej bilo precej temno, saj so bila okna manjša in neustrezno razporejena." Ko sta si Lukova starša nekaj kilometrov stran postavila manjšo pritlično hišo, sta se tudi mlada zakonca odločila, da bo njun novi dom podoben. Poklicala sta družinskega arhitekta Vladimirja Slamiča in mu povedala želje. "Dogovorili smo se, da bo tloris enak, zato pa je koncept drugačen. Starejši ljudje imajo radi življenje v dnevni sobi, tukaj, kjer biva mlada družina, pa se življenje odvija po vsej hiši. Stropi so višji kot pri starših, streha je ravna in s podaljšanimi napušči. Barvna lestvica v prostorih je bolj umirjena z veliko rjave in bež odtenki," našteva arhitekt.
{api_embed_photo}662401{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662396{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662404{/api_embed_photo}
Zgrajena v štirih mesecih
Ker se je mlada družina želela hitro preseliti na svoje, sta se zakonca Slokar odločila za montažno hišo. Z arhitektom sta se z že pripravljenim načrtom odpeljala do podjetja Lumar, kjer so se pogovorili o življenjskem projektu – gradnji hiše – in dorekli vse podrobnosti v zvezi s pripravo dokumentacije in potekom del.
Čeprav je klet že bila zazidana, je bilo treba zbetonirati ploščo, nakar je Lumarjev vodja gradbišča Robi Centrih prevzel skrb za vse nadaljnje korake – od prevzema plošče, postavitve montažne gradnje, nadzora izvajalcev in izvedbe do primopredaje dokončane hiše. S pomočjo ugodnega vremena in dobre organizacije dela je bila hiša izgotovljena, opremljena in vseljiva v štirih mesecih.
{api_embed_photo}662392{/api_embed_photo}
Starši na enem koncu, otroka na drugem
Dostop do vhodnih vrat poteka po klančini, medtem ko domači običajno vstopajo v domovanje skozi klet, ki so jo ohranili še od prejšnje hiše. Iz kleti, v kateri so garaža, vinski hram in savna, prek lesenih stopnic preidejo v predsobo, od tam se lahko odpravijo naravnost do kuhinje z jedilnico, ki je povezana s prostorno in svetlo dnevno sobo. Otroški sobici s posebno kopalnico sta na drugem koncu, kot je spalnica staršev. Pravzaprav je otroški kvartir umeščen v najbolj miren del hiše, da imata otroka v svojih sobah mir za učenje.
{api_embed_photo}662393{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662992{/api_embed_photo}
Bliže bivalnega prostora pa je prostorna spalnica z lastno kopalnico, garderobo in s pisarniškim kotičkom ter dostopom na eno od obeh širnih teras. Za ogrevanje hiše sta lastnika izbrala toplotno črpalko, obenem pa sta se po nasvetu Lumarjevih strokovnjakov odločila tudi za centralni prezračevalni sistem, ki vseskozi omogoča visoko kakovost zraka v vseh prostorih.
{api_embed_photo}662395{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662394{/api_embed_photo}
Privlačna okolica in neslišna burja
Posebna pozornost je bila namenjena tudi ureditvi okolice. Ko so Slokarji porušili staro hišo, so stene zmleli in material nasuli na parcelo, nato pa na vrh navozili še 20 kamionov zemlje in oblikovali hrib. Da ne bi v rasti zmotili starih dreves, so breze krožno "obzidali" s kamni in tako poskrbeli za privlačno rešitev, ki omogoča posedanje pod krošnjami. Ohranili so tudi oreh in lesko, ob dovozu in terasi, na katero stopijo iz dnevne sobe, pa zasadili oljki, ki s srebrno zelenimi listi privabljata vedrino v okolje. Četudi burja v Vipavski dolini velikokrat pokaže svojo moč, je družina v bivalnih prostorih tako rekoč ne sliši. "V stari hiši je ob burji vselej kaj rožljajo in smo čutili prepih ob oknih in vratih, v novi hiši pa sploh ne zaznamo, da se zunaj kaj posebnega dogaja," pripovedujeta lastnika hiše. Nobenih premikov ni in nobenega pokanja, ko zunaj zavija močan veter, tako se zdi, kot da bi se tudi najbolj silovit tiho priklonil hiši, kadarkoli se ji približa. "Šele takrat, ko pogledamo skozi okno in vidimo, kako se veje zibljejo, vemo, kako se je treba obleči," še razkrijeta zakonca Slokar.
{api_embed_photo}662398{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662389{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662390{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662397{/api_embed_photo}
{api_embed_photo}662402{/api_embed_photo}
