Sodobna gradnja: Ni vse, kar je moderno, tudi funkcionalno

Da je s trendi pri gradnji in opremljanju hiše enako kot z oblačilno modo, odgovori arhitektka Katarina Šauperl na vprašanje, kakšne so trenutne smernice na tem področju: "Pri oblačilih ne gledamo samo na to, kaj je moderno, ampak tudi, kaj nam pristaja. Podobno je s hišo: ustrezati mora navadam stanovalcev, njihovim potrebam. Zato je lahko določena hiša za nekoga idealna, za koga drugega pa povsem neustrezna. Pri načrtovanju hiše zato stranke zelo podrobno izprašam o njihovem življenjskem slogu, kajti hišo je treba prilagoditi uporabniku, ne obratno."

Ko si laiki ogledujemo spletne strani ali oglase projektantov hiš, trgovin s pohištvom in opremo, se nam zdi, da pri nas prevladujejo hiše z belo fasado, ravno streho in antracitno sivimi okni in žaluzijami, pri opremi pa da so v ospredju naravni in zemeljski toni. A sogovornica pravi, da ni povsem tako, sploh če hišo in notranjo opremo načrtuje arhitekt. "Vsakemu prostoru, ki ga oblikuješ, poskušaš z detajli vnesti neko dodano vrednost, osebno noto, ki izpolnjuje želje in potrebe naročnika. Notranjost poskušaš tudi povezati z zunanjostjo v skladno celoto," opisuje svoje videnje arhitektovega dela sogovornica.

Izhaja iz tradicionalne arhitekture

Zato še zdaleč ni res, da imajo vse sodobne hiše ravno streho, morda nam tiste zgolj bolj padejo v oči, kot pravimo. Po besedah Katarine Šauperl imamo v Sloveniji v vseh pokrajinah neko tipično arhitekturo, ki so jo sooblikovale tudi vremenske razmere, potrebe ljudi in naravne danosti v okolju. "Ta naša stara, tradicionalna in zelo lepa arhitektura se mi zdi neka kakovost, iz katere lahko izhajamo pri snovanju sodobnih hiš, prilagojenih današnjemu načinu življenja," poudarja Šauperlova. Tako seveda ni naključje, da so hiše na Primorskem orientirane tako, da jih burja čim manj prizadene in da je dvorišče zaščiteno pred vetrom. Po drugi strani imajo na primer hiše na Štajerskem bolj strme strehe zaradi večje količine padavin. Tudi meščanska arhitektura je bila že od nekdaj povsem drugačna od podeželske, ker so imeli prebivalci povsem različne življenjske sloge. "Če povzamem, bi rekla, da tudi moderna hiša izhaja iz tradicionalnega slovenskega kubusa, posnema proporce, kakršne so imele hiše pred 100, 120 leti, ima še vedno dvokapno streho, vendar ima posodobljene detajle, na primer strešno kritino, večje okenske odprtine in podobno," pojasnjuje sogovornica. Meni, da je tudi hiša z dvokapno streho lahko videti moderna, predvsem pa se bolje vklopi v tradicionalna naselja kot taka z ravno streho, ki se ji zdi primernejša za urbano sosesko. Poleg tega je s sodobnimi strešnimi okni tudi mansardo mogoče zelo dobro izkoristiti za bivanje.

Večje steklene površine zahtevajo doslednost

Sploh velike steklene površine v bivalnem prostoru se zdijo ena glavnih značilnosti sodobne gradnje, po teh se moderne hiše morda na videz še najbolj ločijo od starejših. Še pred 50 ali celo 30 leti so bila okna manjša, saj je veljalo prepričanje, da so velike steklene površine krive za toplotne izgube. Današnja okna v primerjavi z nekdanjimi predvsem bolj zadržujejo toploto, tudi vgrajena so bolj zrakotesno, tako da toplotnih izgub zaradi oken praktično ni. "Je pa res, da hiše danes tako dobro 'tesnijo', da potrebujemo prisilno prezračevanje, medtem ko so nekoč za to poskrbele kar špranje okoli okenskih okvirjev," se nasmehne Šauperlova.

So pa večje steklene površine, poleg oken tudi vrata na teraso pa zimski vrtovi, bolj izpostavljene pregrevanju. Da nam vročina ne vdira v notranjost, seveda še vedno, tako kot nekoč, poskrbimo s senčili, čeprav je veliko hiš in stanovanj opremljenih tudi s klimatsko napravo. Toda če so bile v preteklosti vsaj ženske večinoma doma in so lahko po potrebi odpirale in zapirale polkna na oknih, to že dolgo ne velja več. Še danes je sicer pomembno, da smo pri zastiranju dosledni, vendar nam to ob službi in drugih aktivnostih ne uspe zmeraj. Kdor je pogosto in neredno zdoma, si lahko omisli pametna senčila, ki se s pomočjo senzorjev dvigajo in spuščajo samodejno. Vendar lahko senzor tudi zataji, poleg tega je treba tovrstna senčila načrtovati že pri projektiranju hiše. Zato se še vedno nekaj ljudi odloča za vgradnjo senčil s pogonsko palico, večinoma pa izberejo taka na elektropogon na gumb. "Vse ima svoje prednosti in pomanjkljivosti," pravi arhitektka, med slednjimi je denimo tudi cena. "Pogosto zato z elektropogonom opremimo samo večje odprtine, pri drugih pa imamo pogonsko palico, z njo tudi lažje uravnavamo naklon lamel," meni sogovornica.

Tudi naravno hlajenje z nočnim prezračevanjem je še vedno v uporabi, dodaja, le da se danes pred komarji in drugim mrčesom branimo s komarniki na oknih in vratih. "Pri čemer pa mrežica vseeno ustvari neko pregrado, skozi katero zrak slabše prehaja in tako ne dosežemo želenega učinka," je prepričana sogovornica.

Naročniki morajo vedeti, kaj želijo

Za moderne veljajo tudi veliki dnevno-bivalni prostori, ki združujejo kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Sogovornica meni, da je to funkcionalno z vidika odnosov med družinskimi člani ali gostitelji in gosti, da se lahko družijo tudi ob različnih opravilih. "Če koga motijo vonjave, pa lahko prostor projektiramo tudi tako, da se kuhinjski del loči od preostalega. Spet je pač pomembno upoštevati želje in potrebe tistega, ki bo v hiši bival," sogovornica verjame, da naročniki že vedo, zakaj si želijo hišo urediti tako in ne drugače.

Podobno kot za arhitekturo hiše je Katarina Šauperl tudi za notranjo opremo prepričana, da mora biti skladna z življenjskim slogom in potrebami naročnika. Pri tem opaža, da se investitorji, ki že za postavitev hiše izberejo zgolj naravne materiale, za take odločijo tudi pri opremljanju prostorov. "Danes ni več velike razlike v stroških, če je pohištvo kupljeno v trgovini ali izdelano po meri, razlika je morda le pri izrazito poceni pohištvu iz ivernih plošč," pravi in poudarja, da načeloma tudi s tem pohištvom ni nič narobe, če kupec ve, zakaj se je odločil zanj. Primerno se ji zdi za družine z majhnimi otroki, ki se bodo hitro naveličali modela ali barve pohištva ali ga bodo enostavno prerasli.

Sama je sicer zagovornica tega, da se lahko tudi v novi hiši uporabi kak kos opreme iz starega bivališča, na primer lepo pobrušen in naoljen stol, lestenec ali kaka vaza. "Vsakdo ima nekaj, kar mu veliko pomeni in za kar ne želi, da ostane zapuščeno in pozabljeno. Tudi recikliranje je eden od trendov pri opremljanju, vendar s tem ne smemo pretiravati," meni Šauperlova. Pri tem se drži načela, da je manj več, prostor po njenem mnenju ne sme biti preveč zasičen.

Ali torej lahko pri sodobni gradnji in oblikovanju prostorov najdemo kak skupni imenovalec? Morda predvsem to, da ni treba slepo slediti sugestijam in zapovedim prodajalcev, ampak se je bolje odločiti za to, kar nam bo življenje čim bolj olajšalo in napolnilo s prijetnimi občutki.