Sončna elektrarna: od vgradnje, vzdrževanja do razgradnje

Optimalna streha za sončno elektrarno je obrnjena proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, njen naklon pa je med 20 in 40 stopinjami. "Ti pogoji zagotavljajo preprosto namestitev, optimalno delovanje, največji izkoristek in rentabilnost sončne elektrarne. Velikost sončne elektrarne se prilagodi letni porabi in potrebni priključni moči kupca. Cilj je, da pokrijemo 100 odstotkov letne porabe," razlagajo v podjetju Energija plus. Izpostavljajo pa še eno zanimivo novost na področju oskrbe s sončno energijo: "V letu 2020 je bil sprejet tudi odlok, ki omogoča postavitev skupnostne samooskrbne sončne elektrarne. To pomeni, da so za samooskrbo primerne tudi večstanovanjske zgradbe in skupnosti." Poleg smeri in naklona strehe morajo biti za postavitev sončne elektrarne izpolnjene še nekatere zakonsko predpisane zahteve. "Stavba mora imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali odločbo o legalizaciji oziroma odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu Gradbenega zakona. Sončna elektrarna je lahko nameščena tudi na pomožnem, enostavnem ali nezahtevnem objektu, ki je ob stavbi in je zgrajen po veljavnih predpisih s področja graditve objektov. Skladna mora biti z zahtevami iz soglasja za priključitev, ki ga izda lokalni sistemski operater distribucijskega omrežja," še pojasnjujejo v Energiji plus. Postavitev sončne elektrarne sicer ne vzame veliko časa, dolgotrajnejše je pridobivanje dokumentacije. "Postopek izvedbe sončne elektrarne traja od 30 do 90 dni, predvsem je odvisen od izdaje soglasja pri elektro distribuciji, kjer se v zadnjem času pojavljajo ozka grla, zaradi števila vlog. Na čas izvedbe vpliva tudi financiranje, saj se postopek podaljša, če zaprosite za eko kredit," pojasnjuje Igor Kozlar iz podjetja Enertec. "Za samo postavitev SE na objektu načeloma niso potrebne vnaprejšnje priprave. Montažna ekipa za postavitev elektrarne na strehi potrebuje en do dva dni," še dodaja Kozlar.

Kaj bo na računu za elektriko

Kdor se odloči za postavitev lastne sončne elektrarne, najbrž pričakuje, da bo s tem razbremenjen vseh vezi z dobaviteljem električne energije. A ni čisto tako. "Z lastno elektrarno si zagotovimo proizvodnjo energije za pokrivanje lastne porabe. To pomeni, da nam ob ustreznem načrtovanju in dimenzioniranju velikosti naprave po izgradnji elektrarne ni treba plačevati stroškov porabe električne energije (kWh). Z mesečnim računom za elektriko pa še plačujemo strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka. Pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu je to približno 14 evrov mesečno," pojasnjujejo v podjetju GEN-I. "Samooskrbna elektrarna namreč uporablja distribucijsko omrežje kot neke vrste shranjevalnik energije, prek katerega se uravnavajo viški in manki – ko sončna elektrarna proizvaja več energije, kot je porabimo, viške oddaja v omrežje, ko pa elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Pri obračunu električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino prevzete električne energije, se upošteva količina električne energije (v kWh), ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh), ob koncu obračunskega obdobja, to je konec koledarskega leta. Zato je načrtovanje velikosti elektrarne, ki bo čim bolj natančno ustrezala energetskim potrebam posameznika, ključno," še dodajajo v GEN-I.

Z vami bo najbrž 30 let

Za orientacijo, kdaj je smiselno razmišljati o samooskrbi z električno energijo, smo strokovnjake povprašali tudi o finančni smotrnosti naložbe. "Investicija v sončno elektrarno se najbolj izplača, če za elektriko na mesec plačate 100 evrov ali več," meni Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju Sonce energija. "Večji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija. Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni za gospodinjstvo v velikosti 11 kW se investicija tako predvidoma povrne v povprečju v osmih letih. "Pri večjih elektrarnah na kmetijah ali podjetjih se investicija povrne še prej, v povprečju prej kot v sedmih letih. Strošek samooskrbne elektrarne lahko gospodinjstva in poslovni odjemalci dodatno znižajo s subvencijami, ki jih ponuja Eko sklad. Za celoten strošek elektrarne pa lahko pridobijo tudi ugoden kredit. Subvencija je 180 evrov na kW moči, kar pomeni, da se lahko cena sončne elektrarne zmanjša za okoli 15 odstotkov, pa tudi do 20," razlaga Škoflek. Nekoliko drugačne podatke navajajo v podjetju GEN-I, kjer menijo, da je znesek investicije odvisen od več dejavnikov, zato je tudi doba vračanja investicije različna in v povprečju traja do dvanajst let, s pridobitvijo nepovratne finančne spodbude oziroma subvencije Eko sklada pa se investicija lahko povrne tudi v desetih letih. Še vedno pa uporabniku ostane nekaj let brez skrbi. "Z razvojem fotovoltaične tehnologije so sončne elektrarne postale kvalitetnejše in zanesljivejše. Njihova pričakovana življenjska doba je 30 let. S sončno elektrarno torej zagotovite trajnostni vir električne energije sebi in svojim otrokom," dodajajo v GEN-I. Enako obdobje navaja Jernej Škoflek: "Tako imenovana ekonomska življenjska doba sončne elektrarne, ki omogoča maksimalni izkoristek modulov za proizvodnjo električne energije, je minimalno 30 let. Seveda pa lahko s primernim vzdrževanjem elektrarne – kot vseh drugih naprav – njeno uporabno dobo podaljšamo tudi za več let. Primerno vzdrževanje pomeni redne letne preglede elektrarne. Istočasno pa lahko od daleč z naprednimi aplikacijami sproti spremljamo njeno delovanje in se takoj odzovemo na morebitne napake. Večina napak se da odpraviti na daljavo, v redkih primerih pa napravo tudi fizično pregledamo." Da s pregledom elektrarne preventivno poskrbimo za zmanjšanje možnosti napak v njenem delovanju, poudarjajo tudi v Enertecu, kjer pregled priporočajo na dve leti.

Čiščenje modulov najmanj vsaki dve leti

K vzdrževanju sodi tudi redno čiščenje fotonapetostnih modulov, ki ga ne more opraviti kdorkoli. Čiščenje je nujno, ker umazanija vpliva na izkoristek modulov, pojasnjuje Igor Kozlar iz Enerteca: "Pri naklonih nad 20 stopinj za čiščenje modulov poskrbijo meteorne vode. V nasprotnih primerih priporočamo, da čiščenje opravi strokovno podjetje." Za čiščenje sončnih elektrarn je namreč potrebno znanje o načinu delovanja elektrarne kakor tudi o varnosti pri delu, se strinja Primož Tručl iz podjetja Enerson: "Varnost mora biti vedno na prvem mestu!" Za te namene posebej izšolani ljudje se čiščenja lotijo sistematično in pri tem uporabljajo:
• namenske ščetke za čiščenje modulov, saj lahko drugačne uničujejo steklo na modulih in povzročajo praske,
• samo osmozno vodo, očiščeno vseh primesi, ki puščajo sledove na modulih,
• drugo namensko opremo, na primer teleskopske palice, ki lahko sežejo do 15 metrov, saj po modulih ni dovoljeno hoditi, ker jih lahko pri tem poškodujemo.
"Strokovno usposobljeni čistilci sončnih elektrarn so pri svojem delu pozorni tudi na napake in nepravilnosti, kot so na primer počeni moduli, zrahljane sponke, slabo pritrjeni kabli, in take, ki so ji naredili glodavci ali ptiči," še pojasni Tručl.
Moduli se umažejo zaradi različnih drobnih delcev v zraku, kot so prah ali smog, saje, cvetni prah, pesek, pa tudi zaradi ptičjih iztrebkov. Količina umazanije na modulih je odvisna od mikrolokacije in njene okolice (bližina proizvodnje, živalskih farm, kurišč različnih vrst). "Ali so moduli čisti ali umazani, ugotovimo z vlažno bombažno krpo, najbolje bele barve, s katero potegnemo po površini modula. Če na njej ostanejo sledi umazanije, potem vemo, da moduli niso čisti," pojasni sogovornik. "Ne glede na preizkus pa iz izkušenj vemo, da je potrebno čiščenje modulov najmanj vsaki dve leti, na večini mestnih mikrolokacij in v bližini žarišč prašne umazanije, torej tam, kjer so farme, industrijske cone, bližina avtoceste, pa najmanj enkrat letno. Čiščenje sončnih modulov je nujno, če se hočemo izogniti izgubam pri proizvodnji elektrike. Izgube si lahko vsak izračuna tudi s pomočjo kalkulatorja izgub zaradi nerednega čiščenja sončnih modulov," dodaja Primož Tručl.

Poskrbite za zavarovanje

Sončne elektrarne sicer precej dobro kljubujejo vremenu. "Narejene so tako, da prenesejo surovo vreme, vključno s točo, večjo količino snega in močan veter. Tudi blažji potresi, kakršni so značilni za našo državo, načeloma ne bi smeli uničiti modula. Če se modul zaradi takšnega ali drugačnega razloga le poškoduje, ga je treba zamenjati," razlaga Jernej Škoflek iz podjetja Sonce energija. Vsi proizvajalci modulov zagotavljajo garancijo na izdelavo, ki je načeloma najmanj deset let. "A te ni možno uveljavljati pri poškodbah zaradi toče ali drugih naravnih katastrof, na primer potresa. Toča, ki bo poškodovala modul, bo poškodovala tudi strešno kritino. To pa pomeni, da že govorimo o naravni katastrofi. Zato strankam vedno svetujemo, da si za tak primer uredijo standardno zavarovanje nepremičnine, v katero vključijo še zavarovanje sončne elektrarne," pojasnjuje Škoflek.

Kaj narediti, ko dotraja

Po 30 letih in več je torej sončno elektrarno treba zamenjati oziroma odstraniti. Primož Tručl pravi, da dotrajane sončne elektrarne sicer niso nevarni odpadki, imajo pa nekatere dele, ki lahko štejejo med nevarne odpadke, podobno kot na primer televizorji, ekrani, računalniki. "Sestavni del sončnih elektrarn so tudi razsmerniki, ti pretvarjajo enosmerni električni tok, ki ga proizvajajo sončni moduli na strehah, v izmenični tok, ki se oddaja v distribucijsko omrežje. Razsmerniki vsebujejo tudi elektronska vezja, zato jih je treba odstraniti enako kot vso drugo elektronsko opremo. Sončni moduli vsebujejo izključno razgradljive in ponovno uporabljive materiale, kot so silicij, srebro, aluminij, folija in steklo, zato jih je mogoče v celoti reciklirati," razlaga Tručl. To je okoljsko zagotovo bolj sprejemljivo, kot če te materiale pridobivamo iz osnovnih surovin, recimo aluminij iz boksita, ne pa iz odpadnega aluminija, dodaja sogovornik. Za demontažo modulov mora poskrbeti lastnik elektrarne, vendar s tem ne bo imel velikih stroškov, saj za odvoz modulov in njihovo reciklažo poskrbijo specializirana podjetja.