Strešna okna: Veliko več dnevne svetlobe kot skozi fasadna okna

Strešna okna omogočajo boljšo naravno osvetlitev, saj so vgrajena v strop ali neposredno v streho, zato je njihova prednost, da omogočajo vnos naravne svetlobe v veliko večjem obsegu kot navadna okna, vgrajena v stene pod pravim kotom. Hkrati pa v notranjosti objektov ustvarijo občutek prostornosti. 

Čeprav so strešna okna še pred nedavnim veljala za razkošje, rezervirano za tiste, ki so si lahko privoščili več, so se skozi čas izkazala za uporabna, zlasti na območjih, kjer je naravna svetloba omejena, ali pri gradnji hiše, kjer je površina sten, ki so na voljo za namestitev oken, omejena. Je pa prednosti strešnih oken, poleg svetlobe, še več.

"Strešna okna se vgrajujejo v streho, peto fasado objekta, ki ima v arhitekturi čedalje pomembnejšo vlogo. Primarna vloga strehe je seveda zaščita objekta pred vremenskimi vplivi, čemur morajo biti kos tudi strešna okna," razlaga Neža Močnik, arhitektka v podjetju VELUX Slovenija, in dodaja, da je v tem primeru vodotesen način vgradnje pomembna funkcija vseh elementov, vgrajenih v streho, tudi strešnega okna. "Primarna funkcija oken je dovajanje naravne svetlobe v prostor in tu ima osvetlitev prek strehe veliko prednost. Namreč, intenziteta osvetlitve, ki prihaja z vrha, govorim o zenitalni svetlobi, je do trikrat večja v primerjavi s fasadnim oknom. Če pa primerjamo fasadno okno in strešno okno v poševni strehi, pa je razlika dvakrat večja," razlaga sogovornica in nadaljuje: "Ta lastnost ima prednost, ko na primer iščemo način, kako osvetliti globok poslovni prostor ali konferenčno dvorano. Če ta meji na peto fasado, je odgovor na dlani. Enako je z osvetlitvijo stanovanjskih prostorov pod poševno streho. Svetel hodnik s stopniščem, ki ga od zgoraj navzdol osvetli strešno okno, otroška soba, ki je deležna sončne svetlobe prek strešnega okna in hkrati svetlobe prek okna v čelni fasadi, kopalnica, ki je svetla in prostorna zaradi obilice dnevne svetlobe … To so prednosti, ki jih v prostor prinaša kakovost dnevne svetlobe." 

Zagotavljanje primernega vizualnega ugodja je odvisno od razporeditve in velikosti tako strešnih kot fasadnih oken in seveda tudi načina senčenja. Na estetiko pa dostikrat vpliva tudi večje strešno okno. Neža Močnik: "Poudarila bi širino strešnega okna in združevanje strešnih oken v kombinacije, kar lahko prostor naredi zelo atraktiven. Seveda pa je na estetiko prostora vedno treba gledati kot na celoto, za kar so ključna prava izhodišča, med katera gotovo sodi kakovostna osvetlitev z dnevno svetlobo." 

Ob tem ne gre spregledati pomena učinka dnevne svetlobe na človeka. "Glavno vodilo delovanja podjetja VELUX je osredotočenost na dobro počutje uporabnika v notranjih prostorih. Zato skozi ves čas našega delovanja zbiramo in generiramo vrsto raziskav, študij, mnenj in debat o vplivu dnevne svetlobe in svežega zraka na počutje in zdravje človeka," razlaga Neža Močnik. Postreže tudi s številkami: "Študije dokazujejo do 15 odstotkov večje učne sposobnosti otrok, do 12 odstotkov višjo stopnjo produktivnosti, vpliv sončne svetlobe na razpoloženje in lažje učenje otrok in še bi lahko naštevala." 

Strešna okna so tudi vir svežega zraka, ki ga uporabniki v prostor pripeljejo z rednim prezračevanjem, s tem pa se zmanjšuje tudi količina izdihanega ogljikovega dioksida v prostoru. "Prečno prezračevanje z odpiranjem okna na fasadi in strehi je precej učinkovitejše, kot če odpremo samo fasadno okno. V krajšem času lahko hitreje izmenjamo zrak v prostoru. Še učinkovitejši vlek nastane, če je strešno okno vgrajeno višje v strehi. Stopnišča so zato idealen in izjemno učinkovit 'koridor' hiše, katerega vloga v hiši se na žalost preredko izkorišča," je prepričana sogovornica.

Ker je že uvodoma omenjala vlogo pete fasade – strehe –, zdaj poudarja tudi vlogo strehe z vidika energije. "Nanjo se nameščajo sistemi za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ki izkoriščajo energijo sonca. Prav tako pa je to površina za osvetlitev prostorov. Strešna okna so tista, ki v največjem obsegu dovajajo svetlobo v prostor in s tem zmanjšajo porabo energije za umetno razsvetljavo. Podatki o prihrankih energije so seveda višji za poslovne prostore, kjer dosežejo do 60 odstotkov, saj se ljudje v njih zadržujejo čez dan. A tudi v stanovanjskih prostorih lahko dobra naravna osvetlitev porabo energije zmanjša za 16 do 20 odstotkov," s podatki postreže Neža Močnik. 

Manj občutka ujetosti v prostoru  

Enako velja tudi za prezračevanje, ki ima pri rabi energije prav tako pomembno vlogo. "Omenjala sem že prispevek strešnih oken k zagotavljanju svežega zraka. V poletnih mesecih je možno s pomočjo efektivnega naravnega prezračevanja v nočnem času ohladiti notranji zrak, ki zniža temperature notranjih površin, s tem pa se zmanjšajo potrebe po umetnem hlajenju," pravi.

Ključno vlogo pri rabi energije imajo tudi zunanja senčila. Medtem ko sta energija sonca in pasivno ogrevanje prek strešnih oken pozimi dobrodošla, je treba okno v poletnem času pravočasno in učinkovito zasenčiti. "Le tako lahko zagotovimo ustrezno notranjo temperaturo, pri čemer pa seveda pomagata tudi vpliv naravnega prezračevanja v nočnem času in ustrezna toplotna izolacija strehe. Pozimi zunanja senčila ponujajo dodatno izolacijo in zmanjšajo toplotne izgube skozi steklene površine," pravi Neža Močnik. 

Omenja še eno pomembno lastnost strešnih oken, to je pogled navzven. "To je izjemno pomembna kvaliteta prostora, ki močno vpliva na psihološko počutje uporabnika, saj zmanjša občutek 'zaprtosti' v prostoru. Gre za pomemben stik z zunanjim svetom, nadzor nad dogajanjem zunaj, možnost spremljanja spremembe dneva, letnih časov, pogled na naravno krajino. Zadnje pridobiva vse večji poudarek in integracijo predvsem znotraj poslovnih stavb z zasnovo notranjih zelenih atrijev. Podobno je v bolnišnicah, kjer je dokazan pozitiven vpliv prisotnosti naravne krajine in sončne svetlobe na okrevanje pacientov," razlaga sogovornica. 

Dejstvo je, da Evropejci skoraj 90 odstotkov časa preživimo v notranjih prostorih, zato sta pomembna ozaveščanje o vplivu svetlobe in zraka na počutje in zdravje uporabnika ter osredotočenost na kakovost teh elementov pri načrtovanju stavbe. Neža Močnik: "V naših domovih preživimo dve tretjini svojega časa. To je zgovoren podatek, ki zasluži premišljeno načrtovanje novih stanovanjskih objektov pa tudi prenovo obstoječih." 

Zagotavljanje kakovostne osvetlitve z dnevno svetlobo pomeni ustvarjanje primernih razmer za opravljanje vizualnih del. "S količino dnevne svetlobe in izpostavljenosti višjim vrednostim vplivamo tudi na pravilno delovanje našega cirkadianega ritma. Tu imajo strešna okna prednost, saj v primerjavi s fasadnimi bolje osvetlijo prostor. Več dnevne svetlobe v prostoru je ključno pri zagotavljanju optimalnih razmer za bivanje v zaprtih prostorih," poudarja arhitektka.

Ustrezna količina svežega zraka, ki s pomočjo rednega prezračevanja pride v prostor, omogoča večjo zbranost pri branju, učenju ali delu, več energije čez dan, ponoči pa boljši spanec. Strešna okna pripomorejo k bolj sveži in ugodni notranji klimi, saj pomagajo tudi pri odstranjevanju izdihanega ogljikovega dioksida, vlage in drugih primesi v zraku ter tako ustvarjajo dobro počutje vseh članov družine. 

V ogrevalni sezoni je priporočljivo kratkotrajno in intenzivno prezračevanje, da ne povzročamo toplotnih izgub, v poletnih mesecih pa s pomočjo daljšega nočnega prezračevanja poskrbimo za ohlajevanje prostorov. 

"Dobra toplotna izolativnost okna zmanjša toplotne izgube. S troslojno zasteklitvijo je tudi notranja površina stekla toplejša, občutek hladu ob oknu je manjši. Zadnje je pomembno predvsem, ko je strešno okno postavljeno na primer tik nad delovno mizo ali posteljo," pravi Neža Močnik in dodaja, da se v novozgrajene hiše vgrajujejo strešna okna s troslojno zasteklitvijo. 

Medtem pa se je pri prenovah hiš ali stanovanj treba zavedati, da je lahko delež toplotnih izgub skozi stara strešna okna tudi do 30 odstotkov. "Če so strešna okna VELUX stara več kot 20 let, bo novo strešno okno zmanjšalo izgube energije za več kot 50 odstotkov. Z zamenjavo starih oken z novimi, energijsko učinkovitejšimi, zmanjšamo rabo energije za ogrevanje in hkrati povečamo toplotno bivalno ugodje," še pravi arhitektka. 

Na kakovost bivanja izdatno vplivajo tudi senčila 

Senčila so nepogrešljiv dodatek k strešnim oknom. Njihova osnovna funkcija je zagotavljanje nadzora nad svetlobo, ki vstopa v prostor, zaščita pred poletnim pregrevanjem, v zimskem času pa pred toplotnimi izgubami. Nameščena na okno poskrbijo za dodaten izolacijski sloj in za nižje stroške ogrevanja ali ohlajevanja.  

"Študija, ki smo jo opravili leta 2023 v številnih državah regije srednje in vzhodne Evrope, je pokazala, da lahko zunanje rolete na strešnih oknih zmanjšajo pregrevanje prostora za do pet stopinj Celzija," pravi sogovornica in pri izbiri senčil poudarja, da veliko ljudi meni, da bodo lahko z notranjim senčilom zmanjšali pregrevanje prostora. "Tako razmišljanje je napačno, saj če želimo zaščititi stekleno površino pred pregrevanjem, moramo to storiti na zunanji strani. Podobno, kot to delamo na fasadnih oknih. Strešna okna so toliko bolj izpostavljena soncu zaradi lege in zaščita na oknih, ki so obrnjena na vzhodno, južno in zahodno stran, je nujna. Le tako lahko učinkovito preprečimo, da sončni žarki ne segrejejo stekla. Če zunanjega senčila ni, se bo steklo segrelo in oddalo toplotno v notranjost. Tu notranje senčilo pomaga zelo malo. Le toliko, da zmanjša občutek toplote, ker prestreže neposreden vpad sončnih žarkov," pojasnjuje.

Okno je mogoče najbolj zaščititi z zunanjo roleto, ki je izdelana iz aluminijastih lamel, polnjenih s poliuretanom, saj ta poleg stekla prekrije tudi okenski okvir. Ko je roleta spuščena, povsem zatemni prostor in priduši zvok dežnih kapelj. "Zaradi tega je zelo uporabna v spalnicah. V otroških sobah pa tudi, če ima soba še fasadno okno, sicer je poleti prostor ob spuščeni roleti v temi," pravi Neža Močnik. 

Če ima prostor samo strešna okna, je zunanje senčenje primernejše z mrežastim zunanjim senčilom. Prosojna mrežica, napeta nad steklom, zaščiti pred pregrevanjem in hkrati omogoči vpad svetlobe v prostor.  

Neža Močnik: "Pri izbiri senčil je treba predvsem upoštevati primarni namen in prostor, kamor bi senčilo namestili. Za preprečevanje pregrevanja so na voljo zunanja senčila in rolete, ki ščitijo stekleno površino, da je ne dosežejo sončni žarki, medtem ko za zatemnitev prostora za boljši spanec ali nadzor nad svetlobo in preprečevanje bleščanja izbiramo med notranjimi senčili glede na njihovo transparentnost za svetlobo. Ne nazadnje pa so senčila lahko tudi odličen dekorativni dodatek prostoru." 

Sogovornica omenja tudi elektrificirana senčila z možnostjo upravljanja prek stikala; tako kot pri oknih so tudi zunanja in notranja senčila na voljo v elektrificirani različici. "To je še posebej dobrodošlo, če je senčilo zunaj dosega roke. S pritiskom na gumb si poenostavimo upravljanje in zagotovimo, da bomo senčilo res uporabljali v namen, za katerega je bilo izbrano. Pri zunanjih senčilih je poleti še zlasti pomembno, da so spuščena pravočasno in je tako prostor ustrezno zaščiten pred pregrevanjem. Prednosti sta tudi časovna nastavitev spuščanja oziroma dvigovanja senčila in upravljanje na daljavo prek aplikacije na telefonu," še pravi. 

Omeni še primer uporabe notranjega elektrificiranega senčila v otroških sobah, kjer so strešna okna vgrajena zunaj dosega roke in sta vsakodnevno dvigovanje in spuščanje senčila oteženi: "Upravljanje s palico je sicer možno, a v tem primeru bi priporočala notranje senčilo na solarni pogon. Strešno okno je navadno vgrajeno v ročni izvedbi, kot dodaten vir dnevne svetlobe. Ker v okno ni pripeljana elektrika, ki bi omogočila naknadno vgradnjo električnega senčila, se lahko vgradi senčilo na solarni pogon. Senčilo se enostavno upravlja prek stenskega stikala, ki deluje na radijsko frekvenco, zato ni potrebne nobene električne napeljave." 

Kako pa sploh začeti načrtovati vgradnjo strešnih oken? Kaj je treba upoštevati? In ne nazadnje tudi – kolikšno vlogo ima usmeritev strehe glede na smeri neba? "To vprašanje je zelo kompleksno in zajema več stvari. Na umestitev strešnih oken je treba gledati tako z vidika bivalnega ugodja kot energijskega vidika. Za oboje od navedenega je pomembna orientacija strehe," pravi Neža Močnik in pojasnjuje, da bo strešno okno na severno stran v prostor vneslo "več difuzne svetlobe, hladnejšega tona, če se tako izrazim. Okno na južno stran pa bo vneslo toplino in sonce. Treba je upoštevati namen prostora. Otroške sobe v mansardah naj izkoristijo sončno svetlobo, saj se otroci dalj časa zadržujejo v sobah kot starši v spalnicah. Kopalnici in stopnišču, ki sta orientirana na severno stran, lahko prav tako privoščimo več dnevne svetlobe. Pomislek glede toplotnih izgub je odveč, saj so okna danes na voljo z odličnimi toplotnoizolativnimi lastnostmi." 

Vodilo pri načrtovanju strešnih oken je – dati prostoru dovolj svetlobe. Slovenska zakonodaja določa delež površine oken glede na tlorisno površino, ki mora biti 20 odstotkov, pri čemer se ne upošteva površina do 50 centimetrov nad tlemi. Za 15 kvadratnih metrov velik prostor to pomeni tri kvadratne metre okenskih površin. "Težko bomo prostor te velikosti ustrezno osvetlili samo prek fasade," pravi sogovornica in dodaja: "Če ne drugega, je enostranski vir svetlobe premalo, tudi orientacija je samo v eno smer, kar spet vpliva na 'tip' svetlobe in pa poglede navzven ter s tem vnos dinamike v prostor." 

Več steklenih površin po njenem mnenju lahko pomeni pregrevanje, če so te obrnjene na južno ali zahodno stran. "Zato je treba pogledati, kakšen je volumen prostora, in izbrati ustrezno senčenje. Pri prostorih s položnejšo streho in nizkim parapetom je volumna manj, kar pomeni, da se bo prostor hitreje nasičil s toplim zrakom. V tem primeru se raje držimo pravila 20 odstotkov. Je pa res, da je veliko odvisno tudi od same lokacije objekta," pravi arhitektka. 

V mansardi je smiselno izkoristiti še višino prostora, opominja sogovornica: "Srečujem se s primeri hiš, kjer se strop zapira na klasični višini 2,5 metra. Največkrat so razlog povezni elementi ostrešja, tako imenovane klešče na tej višini in pod katerimi se zapira strop. A če so prostori manjši in naklon strehe nižji, naj se izkoristi volumen in s tem tudi pridobi zrak v čim večjem obsegu. Velikopoteznost prostora si lahko ustvarimo v dnevnobivalnem delu, ki se navadno razprostira čez celotno širino tlorisa, in odpremo prostor do slemena. 

Z odpiranjem do slemena imamo možnost umestitve strešnega okna višje, s čimer se izkoristi lega strešnih oken na različni višini. To je glavni pogoj, da se ustvari efektivni vlek z naravnim prezračevanjem za dovod svežega zraka v prostor ali ohlajevanje poleti," zaključuje. In opozarja, da je pri tem dobro predvideti električno napeljavo do strešnih oken, ki so zunaj dosega in je zanje predvideno upravljanje na daljavo s pomočjo stenskega stikala ali aplikacije na telefonu.