Zelenjava potrebuje za svojo rast in razvoj dovolj svetlobe. Zato je smiselno postaviti visoke grede na lepo, sončno lego. Tudi podlaga je pomembna. Lahko jih postavimo na zemljo, kjer smo imeli nekoč klasičen vrt, ob hišo ali celo na betonsko, oziroma asfaltno podlago. A imejmo v mislih dejstvo, da se iz visokih gred skupaj z vodo, izcejajo presnovne snovi iz zemlje, komposta in sekancev.
Material za grede
Nekateri imamo za pridelavo domače zelenjave tako visoke grede kot klasičen vrt. Kljub temu da imajo visoke grede manjšo površino v primerjavo s klasičnim zelenjavnim vrtom, lahko na njih pridelamo presenetljivo veliko zelenjave. Vendar je treba vložiti nekaj denarja v kakovostno zemljo, da bodo rastline res lepo rasle.
Večina se odloči za lesene visoke grede, saj imamo v Sloveniji dobro izbiro kakovostnega lesa. Grede naj bodo iz lesa iglavcev, saj je ta bolj odporen na vremenske razmere. Nekateri jih pustijo povsem neobdelane, naravne. A treba se je zavedati, da bodo hitreje razpadle, saj na les vplivajo glive in drugi mikroorganizmi. Če želimo ohraniti visoke grede lepe več let, jih moramo zaščititi. To naredimo tako, da les prebarvamo z ustrezno barvo in na notranjo stran namestimo zaščitno plastično folijo. Če postavimo visoko gredo na zemljo, to pomeni stik z mikroorganizmi iz zemlje. Na stičišču se hitro začne razgradnja. Zato je veliko bolje vogale gred postaviti na primer na betonske robnike. Tako zmanjšamo hitrost propadanja.
Les pa ni edina izbira za visoke grede. Če vemo, da jih bomo imeli na določenem mestu veliko število let, jih lahko sezidamo ali postavimo kovinske visoke grede. V obeh primerih moramo poskrbeti za luknje, skozi katere se bo iztekala odvečna voda. Bodo pa zidane ali kovinske visoke grede vzdržale veliko dlje kot lesene.
Ustrezna velikost
Kako, koliko in s čim bo polnjena visoka grede, je odvisno od njene velikosti. Greda je lahko visoka do enega metra, a raje jo zasnujmo visoko približno 80 centimetrov. Širina je odvisna od postavitve. Če imamo prostor in bomo okoli grede lahko hodili, potem naj bo široka do enega metra. Če pa jo dosežemo z le ene strani, naj bo široka le do 70 centimetrov ali toliko, kolikor daleč brez naprezanja sežejo vrtnarjeve roke. Širše in višje visoke grede moramo znotraj ojačati z dodatnimi lesenimi ali kovinskim povezovalci, sicer nam pri polnitvi visoka gred lahko popoka ali se poškoduje. Dolžina je pogojena s prostorom. Raje postavimo več gred do dolžine dveh metrov.
Od roba do roba
Na visoke grede lahko zasajate rastline skorajda od roba do roba, zato je tudi izkoristek prostora večji. Rastline v takšnih gredah običajno bolje uspevajo kot na tleh, saj so bolj obsijane s soncem, uspešneje kljubujejo nalivom in ni nevarnosti, da bi se utapljale v vodi.
Da ne bo voluharjev
Na dnu visoke grede mora biti zaščitna mreža. Če je ne namestimo, se nam lahko hitro v toplem zavetju visoke grede zaredijo voluharji ali kateri drugi neželeni prebivalci.
Plasti v gredi
Če visoka greda meri v višino okoli 80 centimetrov, jo do polovice napolnimo z lesnim materialom. Uporabimo kakovostne lesne sekance ali ostanke lesa od rezi sadnega ali okrasnega drevja. Če uporabljamo ostanke rezi, te razrežimo na čim manjše koščke. Tako se bodo hitreje razgradili.
Srednja plast je iz komposta. Da se nam ne posede med sekance, poskrbimo za vmesno plast iz slame, kartona, ovčje volne. Nato na vrh nasujemo kakovosten kompost - to bo hranilna osnova, ki vsebuje tudi mikroorganizme. Tako bo zemlja, v kateri rastejo naše vrtnine, dejansko živa.
Zgornja plast je najbolj pomembna. Tu je na vrsti kakovostna zemlja. Globina zgornje plasti naj bo okoli 30 centimetrov. To je dovolj za zadrževanje vlage in hranil tudi za največje vrtnine, kot so plodovke in kapusnice.
Kdaj ponovno polnimo
Visoke grede se redno posedajo. To je normalno, saj se lesni material razgrajuje. Zato vsako leto dodamo nekaj zemlje na vrh. Visoko gredo izpraznimo in ponovno napolnimo po približno petih letih. Pri praznjenju na en kup damo zemljo in na drugega preostali material. Hitro lahko opazimo, da se je les skompostiral in imamo odlično osnovo komposta za novo polnitev. Ta kompost lahko uporabimo tudi na klasičnem vrtu ali drugje. Za novo polnitev potrebujemo le nove sekance ali lesno maso. Zemlje imamo dovolj, dodamo lahko le še nekaj vreč nove in jo zmešamo v obstoječo. Tako smo številni vrtnarji odkrili, da je začetni vložek v visoke grede velik, kasneje pa vse skupaj zgolj še vzdržujemo in uživamo v pridelkih.
