To vrtnino so si nekoč namesto perja zatikali za klobuk. Kaj pa danes?

Jasna Marin Jasna Marin
06.08.2023 06:00

Korenček nas spremlja od otroštva, od prve juhice in soka. Pospešuje rast in zgradbo kosti in zob, pomirja drisko. Čisti in obnavlja jetra. Poveča vitalnost telesa in izboljšuje vid. A to še zdaleč ni vse.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Korenje najbrž izvira iz južne Evrope in Azije. V 16. stoletju so ga v Angliji uporabljali kot modni dodatek: korene in liste so namesto perja zatikali v klobuke. Še pred 4000 leti, v času starega Egipta, je bilo korenje vijolične, bele in rumene barve. V 17. stoletju pa so se - najbrž zaradi mutacije - na Nizozemskem pojavili oranžni korenčki, ki so nato preplavili svet.

Danes ga radi uporabljamo v kulinariki, tudi za izboljšanje zdravja. Korenje naj bi preprečevalo okužbe grla, pomagajo naj bi pri astmi, živčni izčrpanosti, vodenici in boleznih kože. Sok iz sveže stisnjenega korenčka krepi odpornost organizma, usklajuje delovanje notranjih organov.

Shutterstock

Korenčkov sok pijemo pri slabokrvnosti, pomagata tudi korenčkova juha in pire. Korenčkov sok prežene gliste. Za odpravljanje drugih črevesnih obolenj je treba piti korenčkov sok in jesti naribano sveže korenje. Preprečuje gnitje v črevesju. Vzpostavlja normalno delovanje želodca in črevesja.

Pri čiru na želodcu: 1 dl korenčkovega soka na tešče preprečuje tvorbo odvečne želodčne kisline.

Revmatiki naj bi vsak dan popili 3 dl svežega korenčkovega soka. Ta je primeren tudi za preprečevanje in odpravljanje rakavih obolenj.

Shutterstock


Vzgoja in spravilo

Za uspešno rast potrebuje korenje lahko, dobro odcedno ne preveč bogato zemljo, sončno in zračno mesto. Korenje vzgajamo tako, da ga sejemo na stalno mesto. Za kalitev mora biti temperatura zemlje najmanj 8 stopinj Celzija. Pri višji temperaturi veliko prej vzklije. Sejemo 5 mm globoko z razmikom 30 cm med vrstami. Korenje med rastjo redčimo, tla večkrat rahljamo. Pozno sejano korenje lahko ostane na vrtu in ga kopljemo sproti, sicer pa ga lahko za ozminico spravimo v klet v zaboje, napolnjenje s peskom.

Dobri sosedje: čebula, por, blitva, redkvica, solate, ognjič

Slabi sosedje: peteršilj, pastinak

Koristne učinkovine

Korenje vsebuje karotenoide, iz katerih nastaja vitamin A, ki je pomemben za dober vid, vitamin E za rast in plodnost, vitamin C, ogljikove hidrate, kalij, kalcij, železo za kri, magnezij, folno kislino.

Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta