Korenje najbrž izvira iz južne Evrope in Azije. V 16. stoletju so ga v Angliji uporabljali kot modni dodatek: korene in liste so namesto perja zatikali v klobuke. Še pred 4000 leti, v času starega Egipta, je bilo korenje vijolične, bele in rumene barve. V 17. stoletju pa so se - najbrž zaradi mutacije - na Nizozemskem pojavili oranžni korenčki, ki so nato preplavili svet.
Danes ga radi uporabljamo v kulinariki, tudi za izboljšanje zdravja. Korenje naj bi preprečevalo okužbe grla, pomagajo naj bi pri astmi, živčni izčrpanosti, vodenici in boleznih kože. Sok iz sveže stisnjenega korenčka krepi odpornost organizma, usklajuje delovanje notranjih organov.
Korenčkov sok pijemo pri slabokrvnosti, pomagata tudi korenčkova juha in pire. Korenčkov sok prežene gliste. Za odpravljanje drugih črevesnih obolenj je treba piti korenčkov sok in jesti naribano sveže korenje. Preprečuje gnitje v črevesju. Vzpostavlja normalno delovanje želodca in črevesja.
Pri čiru na želodcu: 1 dl korenčkovega soka na tešče preprečuje tvorbo odvečne želodčne kisline.
Revmatiki naj bi vsak dan popili 3 dl svežega korenčkovega soka. Ta je primeren tudi za preprečevanje in odpravljanje rakavih obolenj.
Karoten organizem iz hrane vsrka samo v kombinaciji z maščobo. Zato je priporočljivo korenčkovemu soku dodati kapljico olja, korenje nastrgati na solato, ki jo oljimo, ali ga kdaj pa kdaj tudi speči na malo maščobe.
Vzgoja in spravilo
Za uspešno rast potrebuje korenje lahko, dobro odcedno ne preveč bogato zemljo, sončno in zračno mesto. Korenje vzgajamo tako, da ga sejemo na stalno mesto. Za kalitev mora biti temperatura zemlje najmanj 8 stopinj Celzija. Pri višji temperaturi veliko prej vzklije. Sejemo 5 mm globoko z razmikom 30 cm med vrstami. Korenje med rastjo redčimo, tla večkrat rahljamo. Pozno sejano korenje lahko ostane na vrtu in ga kopljemo sproti, sicer pa ga lahko za ozminico spravimo v klet v zaboje, napolnjenje s peskom.
Dobri sosedje: čebula, por, blitva, redkvica, solate, ognjič
Slabi sosedje: peteršilj, pastinak
Koristne učinkovine
Korenje vsebuje karotenoide, iz katerih nastaja vitamin A, ki je pomemben za dober vid, vitamin E za rast in plodnost, vitamin C, ogljikove hidrate, kalij, kalcij, železo za kri, magnezij, folno kislino.