Jasna Marin
Avgusta pobiramo krompir, paradižnik, papriko, jajčevce, rdečo peso, grah, fižol, kumarice ...
Ko je listje rumeno
Tudi česen in čebulo bo kmalu treba pospraviti. Česen začnemo pobirati, ko je listje rumeno in se del nad glavico začne sušiti, čebulo pa takrat, ko se listje pri več kot polovici rastlin poleže. Obe vrtnini pobiramo v suhem vremenu, po luninem koledarju ob dnevih za koren in ob padajoči luni.
Setev za zimo
Za pridelek še pred koncem jeseni sejemo v prvi polovici avgusta rukvico, kolerabico, repo in blitvo. Tudi s sadikami nekaterih vrtnin se je dobro oskrbeti in jih posaditi na vrt – avgusta sadimo sadike cvetače in brstičnega ohrovta. V začetku avgusta še sejemo kitajski kapus, do sredine meseca ga tudi presajamo.
Ste kdaj pokusili raštiko? Raštika (Brassica oleracea var. viridis) je zanimiva zelenjava, ki jo imenujemo tudi listni ohrovt ali listno zelje. V začetku meseca posejemo semena, iz katerih vzgojimo sadike, ki jih posadimo na prosto do konca poletja. Ta zelenjava vsebuje izjemno veliko mineralov, najboljša pa postane po prvi slani. Raštika se obira čez zimo, saj dobro prenaša zelo nizke temperature. Liste lahko uživamo presne ali kuhane, nekateri jih uporabljajo tudi za pripravo sarme. Če želimo, da se katere zelenjavne grede spočijejo pred prihodnjim letom, lahko posejemo mešanico rastlin za zeleno gnojenje. Avgusta na vrtu sejemo tudi kitajsko zelje in črno redkev, konec meseca pa sledi sejanje motovilca in pozne špinače ter brstičnega ohrovta. Sadimo lahko še sadike zimskega pora, komarčka in zimske endivije.
Čeprav je vrhunec poletja, je treba misliti tudi že na zimo. Konec avgusta posejemo prvi motovilec in špinačo, čebulo majski srebrnjak. Sejemo lahko še peteršilj, da ga bomo pozimi lahko imeli v rastlinjaku ali v loncu v svetlem neogrevanem prostoru v stanovanju. Proti koncu meseca ponovno pričnemo sejati rukole in azijske listnate zelenjave, takrat sejemo tudi zimski portulak.
Do sredine avgusta lahko sejemo letne solate, med katerimi so zlasti priporočljive mehkolistne sorte in gentila. Do konca meseca še sejemo nizek stročji fižol. Če bo nastopila vročina, vse setve zasenčimo in redno zalivamo - tudi dvakrat na dan, če je potrebno.
Osvetljenost plodov
Paradižnik ter zimske in jedilne buče potrebujejo med zorenjem veliko sončne svetlobe, vendar so njihovi plodovi pogosto v senci listov. Ko se rast upočasni, je priporočljivo odstraniti nekaj listov, ki mečejo senco na plodove. Pri paradižniku odstranimo spodnje liste, da bodo najprej dozorele spodnje gruče plodov. Pri jedilnih bučah pa lahko v avgustu odstranimo vse liste, ki mečejo senco na plodove.
Po dežju
Vseskozi je treba skrbeti, da zemlja med posameznimi deževnimi obdobji ne ostane zbita. Za rahljanje tal uporabimo denimo ročni vrtni kultivator s tremi roglji. Tudi organske zastirke tam, kjer ni težav s polži, pomagajo, da tla ostanejo bolj rahla.
Zeleno gnojenje na prazne gredice
Na prazne grede, ki smo jim namenili počitek, lahko posejemo rastline za zeleno gnojenje (facelija, oljna redkev, gorjušica, volčji bob). Te rastline zaščitijo prst pred sončno pripeko in izsušitvijo. Rastline za zeleno gnojenje so koristne tudi zato, ker tla obogatijo z organsko maso, izboljšajo strukturo zemlje, nekatere pa hkrati preganjajo škodljivce, kot na primer facelija, ki prežene ogorčice – ti mikroskopsko majhni škodljivci poškodujejo korenine in preprečijo absorpcijo vode ter hranilnih snovi, zato rastline začnejo veneti. Okužene rastline postanejo tudi bolj dovzetne za druge bolezni. Najbolj učinkovita metoda za boj z ogorčicami je izboljšanje tal, kar dosežemo tako, da zemljo prekrivamo s kompostno zastirko in/ali da nanjo sejemo rastline za zeleno gnojenje, saj tako spodbudimo razvoj koristnih mikroorganizmov, ki učinkovito konkurirajo ogorčicam in nekaterim drugim manj zaželenim (mikro)organizmom v tleh.
