Barbara Gavez Volčjak
V letih debelih krav ljudje kar malo pozabimo na pravi pomen varčevanja. Ne gre le za prihranke denarja, temveč s smotrnim delovanjem med lastnimi štirimi stenami varčujemo tudi z energijo, viri, surovinami, nenazadnje s časom. Na to, kakšen bo ogljični odtis našega bivališča in kako bomo finančno zmogli vzdrževati nepremičnino, je sicer dobro pomisliti, še preden se odločimo za nakup. A tudi pozneje, ko smo že vseljeni, je mogoče svoje navade in življenjski slog prilagajati okoliščinam, ki narekujejo varčnost in preudarnost.
Če se odločimo za gradnjo hiše, je morda smiselno premisliti, iz katerega materiala jo bomo gradili. Poleg opeke je priljubljen denimo porobeton, pojasnjuje Suna Bizjak iz podjetja Xella porobeton SI. Gradnjo z njim opisuje kot hitro, predvsem pa preprosto. "Je pa takšna gradnja tudi ekonomična. Prav ekonomičnost gradnje je velika prednost omenjenega gradbenega materiala," poudari. Na vprašanje, kaj porobeton sploh je in iz česa je sestavljen, Bizjakova izpostavi, da je treba najprej poudariti, da je to trajnosten gradbeni material, prej znan pod imenom siporeks.
Iz porobetona lahko zgradimo hišo v celoti
Tehnologija proizvodnje se je sicer izpred let spremenila, zato se zdaj porobeton iz različnih elementov lahko uporablja tudi kot sistem za celotno izgradnjo hiše. Sestavljen je iz mineralnih surovin, je homogen in masiven gradbeni material. Sodi med gradbene materiale, ki imajo najnižjo toplotno prevodnost. Zidaki iz njega so lahki in porozni. Vsak element, gradnik ali zidak, vsebuje več tisoč majhnih zaprtih zračnih por, ki delujejo kot toplotna izolacija. "Ker je izdelan iz naravnih surovin, je njegova dobra lastnost tudi ta, da je negorljiv," pove Suna Bizjak in hkrati doda, da njegova struktura z zračnimi porami omogoča odlične vrednosti toplotne prehodnosti že z enoslojnim zidom. Prav to pa je tudi razlog, da je klima v objektu, ki je zgrajen iz porobetona, po besedah sogovornice vse leto prijetna, ker zidovi v sebi zadržujejo zrak, ki je odličen toplotni izolator, hkrati pa na površju iz prostora odvzemajo vlago, kadar je te preveč, in jo vračajo, ko se vlažnost zraka zniža. Tako s procesom izmenjave zraka porobeton zelo preprosto vpliva tudi na kakovost zraka v notranjih prostorih. Za izolacijo stavb iz porobetona je zato najbolje uporabiti materiale s podobno naravno sestavo, torej mineralno izolacijo in ne sintetične. "Z uporabo izolacije iz mineralnih snovi zidov ne bomo difuzijsko 'zaprli', tako omogočamo, da bo material sam uravnaval vlažnost v bivalnih prostorih," pojasnjuje sogovornica.
Dobra toplotna izolacija zmanjša stroške ogrevanja
Pa še eno dobro lastnost ima porobeton: odlikuje ga visoka toplotna izolativnost, ki jo preprosto dosežemo že z enoslojnim zidom. Po besedah sogovornice prav visoka toplotna izolativnost enoslojnega zidu pomeni nižje stroške vzdrževanja v hiši, hkrati pa kakovostno zaščito doma: "Pozimi pred mrazom, poleti pred vročino!" Osnova zanjo je posebna struktura tega materiala. Pa bodimo nekoliko natančnejši - 40 centimetrov debel zid iz porobetona ima koeficient toplotne prevodnosti (λ) 0,087 W/mK, s čimer doseže toplotno prehodnost konstrukcije 0,21 W/m²K. Če k temu dodamo še toplotno izolacijo v debelini šestih centimetrov, Bizjakova pravi, da dosežemo toplotno prehodnost 0,162 W/m2K, kar zadostuje aktualnemu predpisu o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za primerjavo še to: toplotna prehodnost 46-centimetrskega opečnega izoliranega zidu, ki je sezidan iz 30-centimetrskih votlih opečnih blokov in ima 16-centimetrsko izolacijo, je 0,20 W/m2K.
Ali je torej sploh potreben izolacijski material za ovoj stavbe iz porobetona? Bizjakova odgovarja: "Z uporabo bloka debeline 48 centimetrov dosežemo že zadovoljivo toplotno prehodnost 0,17 W/m2K, zato na zid ni treba dodati toplotnega ovoja." Sogovornica še doda, da se še vedno največ gradi v debelinah 30 ali 40 centimetrov z dodatno izolacijo.
