Inženirska in gradbena industrija se soočata z vse večjimi zahtevami po dekarbonizaciji in okolju prijaznih praksah. Nove regulativne zahteve bodo podjetja prisilile k razkritju informacij o emisijah toplogrednih plinov in tveganjih, povezanih s podnebjem. Do neke mere to že počnejo. Izvršilni kadri v panogi morajo aktivno prepoznati in obravnavati ta razvoj.
Usmeritev gradbenega sektorja je krožna
Novi in predlagani predpisi na državni, nacionalni in mednarodni ravni bodo od podjetij zahtevali, da merijo in tudi razkrijejo informacije o emisijah toplogrednih plinov in podnebnem tveganju. To je nekaj, čemur mnoga podjetja do zdaj niso dajala prednosti. Spodbudno je, da inženirska in gradbena podjetja sodelujejo pri izmenjavi vodilnih praks na tem področju.
Glede na poročilo The Circular Built Environment Playbook države z visokim dohodkom predstavljajo 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar pa ustvarijo več kot tretjino svetovnih odpadkov. Krožna gradnja je način za zmanjšanje okoljskih vplivov gradbene industrije, ki je znana po veliki obremenitvi okolja. Načela krožnega gospodarstva za okolje gradnje vključujejo zmanjšanje porabe materialov in virov ter optimizacijo življenjske dobe materialov in uporabe izdelkov ter načrtovanje za razstavljanje, ponovno uporabo in recikliranje, ob tem pa ničelne odpadke. Inženirska in gradbena podjetja imajo bistveno vlogo pri reševanju globalne okoljske krize in imajo pomembno priložnost za obnavljanje virov in pospešitev družbenoekonomskega razvoja.
Zgradba, ki sledi krožnemu ciklu, optimizira uporabo virov in zmanjša količino odpadkov skozi celoten življenjski cikel stavbe. Zasnova, delovanje in tudi dekonstrukcija takšne stavbe povečujejo vrednost skozi čas z uporabo trajnih izdelkov in storitev iz sekundarnih, nestrupenih, trajnostno pridobljenih, obnovljivih, ponovno uporabnih ali recikliranih materialov. Dodatno vrednost pri takšni stavbi je mogoče zagotoviti s povečanjem prostorske učinkovitosti strukture skozi čas zaradi deljene zasedenosti, prožnosti in prilagodljivosti. To bo zagotovilo tudi dolgo življenjsko dobo, prožnost, vzdržljivost ter enostavno vzdrževanje in popravljivost.
Podnebne zahteve so ključno gonilo za uporabo novih tehnologij v inženirstvu in gradbeništvu
Tehnologija danes že omogoča podnebju prijazne rešitve, vse od začetnih faz gradnje do faze, ko je treba zagotavljati energetsko učinkovitost. Trajnostna zasnova bo ključnega pomena, saj bodo gradbena podjetja poskušala zmanjšati porabo energije v dokončanih stavbah. Gradbena industrija mora izvajati trajnostne načrtovalske, inženirske in gradbene prakse, ki temeljijo na veljavnih podatkih za sledenje, merjenje in zmanjšanje emisij in odpadkov v celotnem življenjskem ciklu projekta. Senzorji za pametne zgradbe, 3D-tiskanje in energetsko učinkoviti gradbeni materiali ustvarjajo trajne in pozitivne rezultate za okolje.
Zeleni in napredni gradbeni materiali prispevajo k večji učinkovitosti, možnosti recikliranja in trajnosti delovanja, kar na dolgi rok prinaša več koristi kot vnaprejšnji kapitalski izdatki
Tako imenovani contech (da, tudi gradbeništvo je dobilo svojo tehnološko zloženko, sestavljeno torej iz besed construction, kar v prevodu pomenu gradnja, in technology, torej tehnologija) je postal pomembna veja trajnostne gradnje, hkrati pa se je izkazal za bolj odpornega na gospodarske izzive kot drugi segmenti, usmerjeni v inovacije. Medtem ko sta po raziskavi Ernst & Young Fintech (torej finančne tehnologije) in lastninske tehnologije (proptech) zabeležili močan letni upad kapitalskih tokov (30 odstotkov oziroma 38 odstotkov), so naložbe v contech upadle le za en odstotek in leta 2022 dosegle 5,68 milijarde ameriških dolarjev. V svetovnem merilu so bile ZDA najbolj aktivna država na tem področju, saj je 97 startupov privabilo 42,5 odstotka vsega kapitala v sektorju contech, kar je več kot štirikratnik zneska naložb v drugi najdejavnejši državi. Združeno kraljestvo je z 20 startupi pobralo 8,8 odstotka financiranja.
Napredni in zeleni gradbeni materiali podpirajo agendo ESG
Zeleni in napredni gradbeni materiali prispevajo k večji učinkovitosti, možnosti recikliranja in trajnosti delovanja, kar na dolgi rok prinaša več koristi kot vnaprejšnji kapitalski izdatki. Trajnostna zasnova bo ključnega pomena, saj bodo gradbena podjetja poskušala zmanjšati porabo energije v dokončanih stavbah. Inženirji in gradbeniki se soočajo s konkurenčnimi pritiski, ko poskušajo nadzorovati stroške, hkrati pa se morajo osredotočati tudi na zmanjšanje ogljičnega odtisa, vendar uporabljajo energetsko intenzivno težko opremo za razvoj takšnih gradbenih struktur, ki so razširljive, višje, bolj zelene, tudi bolj zdrave in tehnološko naprednejše kot kdajkoli prej.
Novi trajnostni materiali lahko pomagajo zmanjšati količino tako imenovanega utelešenega ogljika, ki ga zgradba vsebuje. Utelešen ogljik se nanaša na emisije toplogrednih plinov, povezane z gradbenim procesom, vključno s proizvodnjo, logistiko in vgradnjo gradbenih materialov. Vgrajeni ogljik prispeva približno enajst odstotkov od skupno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, ki jih prispevajo zgradbe po vsem svetu. Kako torej zmanjšati količino utelešenega ogljika v gradbenem projektu? Eden od načinov je zmanjšanje količine materialov, uporabljenih pri gradnji, z načrtovanjem zgradb, ki so učinkovitejše in zahtevajo manj materialov.
Drugi način je uporaba nizkoogljičnih materialov, kot so les, bambus in reciklirano jeklo. Prav tako so že bili razviti novi gradbeni materiali, obstoječi pa posodobljeni, da bi utrli pot k zmanjšanju emisij ogljika in povečanju energetske učinkovitosti. Nekateri primeri zelenih gradbenih materialov vključujejo ogljikova vlakna. Čeprav je drag, je 75 odstotkov lažji od železa in 30 odstotkov lažji od aluminija. Poleg tega lahko uporaba montažnih gradbenih komponent zmanjša količino odpadkov, ki nastanejo med gradnjo, in zmanjša ogljični odtis stavbe. Uporablja se za ojačitev tradicionalne gradnje in zmanjšanje debeline plošč ter zmanjšanje njihove teže. Ko ga dodamo v beton, zagotavlja tudi odlično toplotno izolacijo. Gradbena podjetja uporabljajo tudi križno laminiran les (CLT), ki je vezan v plasteh, izdelan v tovarni, a sestavljen na kraju, kjer bo stala stavba. CLT je močan, lahek in izjemno ognjeodporen.
Vremenski vplivi prinašajo hitrejšo degradacijo gradbenih materialov
Inženirska in gradbena podjetja so dodatno motivirana za uporabo trajnostnih praks, saj posledice podnebnih sprememb neposredno vplivajo na rezultat. Z naraščajočim številom ekstremnih vremenskih dogodkov naraščajo stroški škode in zavarovanja. Postopne podnebne spremembe, vključno s temperaturami, vetrovnimi razmerami in dvigom morske gladine, pa tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, požari in suše, vplivajo na gradnjo. Ti vplivi prinašajo hitrejšo degradacijo gradbenih materialov, kot sta korozija kovin in krajša življenjska doba lesenih zgradb, kar vodi do strukturnih poškodb. Poškodbe zaradi vode in puščanja lahko povzročijo nastanek plesni, nenadna sprememba porabe energije pa lahko poveča porabo sistemov za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje (HVAC) ter tako povzroči višje operativne stroške.
Za ublažitev teh tveganj mora industrija uporabiti rešitve, odporne na podnebne spremembe, vključno z gradbenimi predpisi, ki podpirajo trajnostno gradnjo in obravnavajo tveganja, povezana s podnebnimi spremembami. Vključevanje zasnove in materialov, ki so odporni na podnebne spremembe, ter rešitev, primernih za ublažitev vplivov podnebnih sprememb, je nujno za bolj trajnostno prihodnost.
