Tina Recek
Danes, ko vladajo nizke odkupne cene, in tudi širše gledano, denimo nizke cene pridelkov iz Azije, so, kot pravi agronom Blaž Germšek, napredna kmetijska mehanizacija, digitalizacija in napredna senzorika prihodnost sodobnega kmetijstva. "Tako kot v drugih gospodarskih panogah je tudi v kmetijstvu razvoj prepotreben za obstoj. Leta 1920 si je le malo kmetov predstavljalo, da bo npr. pri pridelavi koruze lahko vse opravil en sam človek. Sedaj je to povsem samoumevno, saj si oranja z živino, ročne setve, okopavanja, ročnega dognojevanja koruze in ročnega pobiranja koruze kot resno proizvodnjo ne predstavlja prav noben kmet. Tovrstna opravila se sedaj prikazujejo kot folklora na nekaterih dogodkih," razloži sogovornik.
Kaj je pravzaprav sodobna kmetijska mehanizacija?
Droni so kmetijstvu v veliko pomoč
“Droni lahko opravljajo različna dela. V kmetijstvu se sedaj najbolj uporabljajo za zajem tako imenovanih multi- ali hiperspektralnih slik, preko katerih lahko z obdelavo pridemo do podatkov za precizno dognojevanje, precizno namakanje, precizen nadzor zdravstvenega stanja gojenih rastlin in točkovni nanos FFS,” pravi agronom Blaž Germšek. Z droni lahko nadzorujemopašo govedi, drobnice na planotah ali velikih nezagrajenih površinah. Prav tako lahko kmetom na polje pripeljejo malico ali lažje rezervne dele. Z njimi lahko varujemo (s svetlobnimi in zvočnimi signali) črede pred divjimi zvermi. Droni postajajo čedalje bolj avtonomni, nekateri lahko v zraku letijo več ur in bodo v prihodnosti samodejno zmožni strateškega in taktičnega načrtovanja svojega dela.”
KO STROJ SPOROČI, DA JE DELO OPRAVLJENO
Med bolj izpostavljenimi modernimi stroji je samovozeči traktor. Ali lahko opišete njegove poglavitne funkcije?
"Samovozeči traktor je v tem trenutku šele v razvoju in še ni komercialno dostopen, zmogel pa bo vse, kar zmore sedanji traktor. S to razliko, da na njem ne bo traktorista in bo lahko delal 24 ur na dan. Preden mu bo zmanjkalo goriva, bo samodejno poklical samovozečo cisterno za gorivo in se bosta 'dogovorila, kje se dobita', da napolnita rezervoar. Po opravljenem delu se bo tak traktor samodejno pripeljal na dvorišče, parkiral in sporočil lastniku, da je opravil delo. Poleg takega traktorja bodo na kmetijah roboti, ki bodo prenašali težja bremena. Lahko bi jim rekli sodobni konji ali robotske samokolnice. Na primer, na trgu bodo roboti za pobiranje pridelkov na njivi. Danes se paprika pobira v vreče ali zaboje, te pa do roba njive nosijo ljudje in jih potem nalagajo na prikolice. Ta del dela bodo prevzeli roboti in s tem delavce razbremenili težkega fizičnega dela."
Kaj pa omogočajo roboti s kamerami in senzorji? Menda opazijo škodljivce, locirajo tako rastlino, nato pa kmetovalcu pošljejo podatke prek aplikacije na pametni telefon?
"Napredni senzorji dogajanje v rastlinah in na njih zaznajo veliko prej, kot ga zazna človeško oko. To je pri preciznem kmetijstvu zelo pomembno. Vedno je boljše preprečiti kot kasneje popravljati/zdraviti. In takšni napredni senzorji bodo v prihodnosti omogočali, da bomo lahko še naprej pridelovali zdravo hrano z manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS)."
NAMESTO SEZONSKIH DELAVCEV ROBOTI
Obstajajo tudi roboti, ki nadomeščajo sezonsko delovno silo pri trgatvi in obiranju. Bi lahko roboti izpodrinili to delovno silo? Kot sem zasledila, je eden od španskih pridelovalcev z uporabo robotov zmanjšal število delovne sile s 500 ljudi na 100.
"Menim, da te bojazni ni. Delovne sile za tovrstna opravila tako ali tako ni mogoče dobiti ali pa je to zelo težko. Prej bi lahko rekli, da bodo sezonski delavci ogrozili obstoj kmetij in kmetijskih podjetij, ki se ne bodo pravočasno modernizirala. Kajti nekatera delovna opravila bodo zaradi manka delovne sile (sezonskih delavcev) opravljali roboti in napredna kmetijska mehanizacija."
So potem roboti potencial v prihodnosti sodobnega kmetijstva oziroma kaj je njegov potencial?
"Roboti so prihodnost sodobnega kmetijstva. K njegovemu potencialu je treba prišteti še digitalne storitve in napredne aplikacije s senzoriko in pametnim krmiljenjem celotnih ali delnih kmetijskih sistemov/elementov. Drug potencial sodobnega kmetijstva je po mojem mnenju umetna inteligenca. Zdaj znana tehnološka podjetja namenjajo ogromno denarja in časa digitalizaciji pridelovanja hrane. Prvi sadovi tega so že vidni v popolnoma avtonomnih rastlinjakih, v katerih umetna inteligenca brez prisotnosti človeka (agronoma) optimalno nadzira rastne razmere in s tem omogoča hitrejšo rast gojenih rastlin ob minimalnih stroških."
KMETIJSTVO JE HRBTENICA VSAKE DRŽAVE
Kam bo šel razvoj sodobnih kmetijskih strojev in mehanizacije? Zlasti glede na to, da bo do leta 2050 treba nahraniti devet milijard ljudi, ki bodo potrebovali 70 odstotkov več hrane, kot je danes pridelamo.
"Dolgoročno gre razvoj sodobne kmetijske mehanizacije v multioperativnost (en stroj je uporaben za več opravil), robotizacijo, digitalizacijo. Mislim, da bo v prihodnosti velik poudarek namenjen še porabi vode. Mogoče bomo na etiketah/deklaracijah našli tudi podatke, s koliko litri vode je bil pridelan npr. paradižnik. Vodilo sodobnega kmetijstva se namreč glasi z manj pridelati več in bolj trajnostno. Razne aplikacije in novodobni napredni programi bodo postali stalnica. Robotski molzni stroji že postajajo standard v živinorejski panogi, tukaj se jasno vidi trend sodobnega kmetijstva. Po drugi strani pa vidimo porast financiranja raziskav proizvodnje t. i. laboratorijskega mesa, ki predstavlja alternativo sedanji živinoreji, namenjeni za vzrejo mesa. Trenutno smo v vmesnem času, ko vidimo, da se stvari spreminjajo, ne moremo pa z gotovostjo vedeti, kako in v katero smer. Vendar, če pogledamo druge nekmetijske panoge, vidimo, da sta trend razvoja digitalizacija in robotizacija."
Ali država na kakšen način prihaja kmetovalcem naproti? Kaj bi morala storiti na področju sodobnega kmetijstva?
"Obstajajo razne spodbude preko javnih razpisov. Menim, da se nekaj dela, a premalo in premalo ciljno. Problem kmetijskega ministrstva, kot ga vidim, je, da bi radi ustregli vsem in ni jasne dolgoročne strategije na državni ravni. Pristojno ministrstvo bi moralo imeti v svojih vrstah najbolj usposobljen kader, ki bi bil kompetenten za delo in usmerjanje v sodobno/digitalno kmetijstvo. Država pa bi se morala zavedati, da je kmetijstvo hrbtenica vsake države.
Vsekakor se bodo (bomo) morali kmetje v prihodnosti še bolj povezovati in skupaj nastopati na trgih z enotnimi produkti. Tudi kmetijske zadruge se bodo morale v svojem poslovanju posodobiti in prilagoditi novim tržno/prodajnim sodobnim oblikam. Menim, da smo v obdobju, ko se bo morala vsa kmetijska panoga posodobiti in digitalizirati, resorno ministrstvo, kmeti, šole, fakultete, svetovalci, agencija in politika. Verjamem, da slovenska kmetijska panoga to zmore!"
