Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane - toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v letu 2017 - je bilo po oceni 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli, na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, druge lupine, luščine in tako dalje, ki se jim večinoma ni mogoče izogniti. Količina odpadne hrane se je v obdobju 2013-2016 povečevala, v letu 2017 pa je glede na prejšnje leto nekoliko upadla. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v letu 2017 vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kilogramov hrane.
Od kod pride?
Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. V letu 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z letom 2016 je bila ta količina za nekaj več kot odstotek manjša, v primerjavi z letom 2013 pa za nekaj več kot sedem odstotkov večja. Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, na primer v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Nekaj več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in drugega. Malo manj kot desetina odpadne hrane pa nastane pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). V letu 2017 je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli dva odstotka manj kot v 2016., a vendar skoraj 32 odstotkov več kot v 2013. Omenimo, da ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnje hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.
Po svetu: tretjina hrane gre v odpadke
Kakšna tretjina vse hrane, ki jo letno pridelamo na svetu, pristane v smeteh, ocenjujejo strokovnjaki. Pri naših sosedih, v Avstriji, vsako leto zavržejo 760.000 ton hrane, od tega 577.000 ton neupravičeno. Tudi pri njih nastane kar 36 odstotkov oziroma 206.000 ton tovrstnih odpadkov v gospodinjstvih. V nedavni raziskavi so ugotovili, da 52 odstotkov ljudi živilo zavrže zaradi negotovosti glede užitnosti izdelka, 20 odstotkov zaradi nepravilnega shranjevanja in 18 odstotkov zaradi poteka roka uporabnosti. Najpogosteje tako končajo sadje, zelenjava in kruh, pa tudi mlečni izdelki.
In kje konča?
Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju 2013-2016 povečeval, v letu 2017 pa je nekoliko upadel. Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki. V letu 2017 se je v kompostarnah predelalo skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov v tem letu nastale odpadne hrane.
Metodološko opozorilo
SURS je tokrat prvič po letu 2016, ko je izšla publikacija Hrana med odpadki, objavil revidirane podatke o količinah nastale odpadne hrane in ravnanju z njo za daljše obdobje, in sicer za obdobje 2013-2017. Revizija je rezultat drugega mednarodno podprtega projekta, katerega namen je bil nadgraditi metodologijo za statistično spremljanje količin v Sloveniji nastale odpadne hrane in ravnanja z njo ter tako izboljšati kakovost podatkov o odpadni hrani na nacionalni ravni.
