Jasna Marin
Pozdravljeni, rad bi pridobil strokovno mnenje in podatke v zvezi z ogrevanjem in pripravo sanitarne tople vode individualne hiše s približno 140 m2 koristne stanovanjske površine. Zgradba bo grajena v kontekstu minimalnih energijskih potreb, kot ničenergijska hiša.
V snovanju najprimernejše rešitve zagotavljanja energetske porabe so možni naslednji sistemi:
- toplotna črpalka z izvedbo geosonde, globine približno 120 m in premera vrtine 25-30 cm; teren, v katerem bi se vrtalo, je apnenčast oziroma dolomitni monolitni sklad;
- toplotna črpalka zrak-voda in izvedba sončne elektrarne s sončnimi paneli na strehi hiše;
- sončna elektrarna s sončnimi paneli na strehi hiše in ogrevanje z IR-paneli.
Prosim za vaše mnenje, kateri sistem energetske oskrbe bi bil najprimernejši.
Peter Č. Gorjanc
Odgovarja energetski svetovalec Mark Bržan, vodja svetovalne pisarne v Mariboru, Grajska ulica 7, ki je od našega bralca pridobil dodatne informacije, potrebne za pripravo odgovora.
"Izvedel sem, da gospod Gorjanc išče informacije za svojega otroka, ki razmišlja o gradnji nove, skoraj ničenergijske hiše za svojo družino na Dolenjskem. Trenutno so v fazi izdelave idejnega projekta za hišo, razmišljajo pa že, kako v polni meri izkoristiti obnovljive vire pri gradnji nove hiše, glede na pozitivne izkušnje rabe obnovljivih virov v očetovi hiši. V Evropi porabimo približno 40 odstotkov energije za ogrevanje in hlajenje stavb, zato so bile sprejete zaveze za zmanjševanje porabe energije za bivanje v hišah. Cilj je, da bodo vse nove stavbe zgrajene v pasivnem standardu, kasneje ničenergijske, naslednja stopnja pa bodo plusenergijske. Slednje pomeni da bodo pridelale več energije, kot pa je porabijo za svoje obratovanje. Bodo pa skoraj ničenergijske hiše imele dodano napravo za proizvodnjo energije, na primer elektrike iz sonca, vetra in tako dalje. Trenutno se namenja subvencija za novogradnjo - hišo, grajeno v pasivnem standardu. To pomeni, da je treba z izračunom v programu PHPP (Passive House Planning Package) dokazati, da bo hiša za svoje delovanje porabila manj kot 15 KW/m2a na leto oziroma manj kot ekvivalent 1,5 litra kurilnega olja na kvadratni meter površine na leto. Taka hiša je grajena z zelo dobro izolacijo strehe, fasade, zelo pomembno je temeljenje. Večinoma se izvede toplotna izolacija pod temeljno ploščo, tako da je termično povsem ločena od okoljske zemljine. Stavbno pohištvo mora biti vgrajeno zrakotesno, šipe so troslojne, vmesni prostor med šipami zapolnjen s plinom. Pomembna je odprtost hiše s steklenimi površinami proti jugu in zahodu, proti severu so odprtine izrazito majhne. Poleti je obvezno senčenje oken preko dneva, da se prepreči pregrevanje. Zelo pomemben element je zrakotesnost, ki se med gradnjo in po končanih delih preverja s testom Blower door. Rezultat mora biti n50 ≤ 0,6 h-1. Vsi preboji sten, stropa in ostalo so polepljeni z zrakotesnimi trakovi in masami, folije so zlepljene na stikih, okna vgrajena zrakotesno, da lahko prezračevanje z rekuperacijo nemoteno opravlja delo in vsako uro zamenja celoten volumen notranjega zraka. Zrak se po navadi zajema stran od hiše in se po vkopani cevi vodi do hiše, kjer se v zemljini ali segreje ali pohladi na primerno temperaturo, potem pa se ga vpiha v bivalnih prostorih v hišo. Izrabljeni zrak se odvede iz prostorov skozi tako imenovane umazane prostore: kopalnice, shrambe, WC, večino toplote pa se preda novemu zraku, ki vstopa v hišo. Pomemben del sistema so tudi dušilci zvoka, ki preprečujejo pojav, da bi iz ene sobe slišali v drugo skozi cevi prezračevanja. Vezano na dejstvo, da se povprečna letna temperatura viša, je smiselno projektirati tudi hlajenje prostorov za poletno obdobje. Hlajenje se pogosto izvaja s hlajenjem betonske mase, kar pomeni, da se poleti hladna voda iz toplotne črpalke po ceveh pretaka v betonski plošči in tako ohladi maso betona za nekaj stopinj, hladen zrak pa se potem spušča proti tlom in tako hladi celoten volumen hiše. Lahko se uporablja tudi stensko hlajenje. Ni pa priporočljivo hladiti površin, po katerih hodimo. Prezračevalni sistem hiše bo poskrbel, da ostane v prostorih vedno optimalna vlažnost.Vsi elementi, ki bodo vgrajeni v hišo, morajo biti primerni za pasivne hiše, dober indikator je certifikat Passiv Haus inštituta iz Darmstadta. Ob tem predvsem mislim na morebiten kamin. Ta potrebuje dimnik, ki bo odvajal dimne pline na prosto, zrak za delovanje pa pripeljal iz zunanjosti, po dvojni cevi. Vsaj polovico energije, potrebne za delovanje, mora hiša pridobiti iz obnovljivih virov, kar največkrat zagotavlja uporaba toplotne črpalke.
Potrebna dokumentacija za pridobitev sofinanciranja
Predložiti je treba:
- vlogo Eko sklada,
- izračun PHPP (tiskan in datoteko MS Excel),
- načrte DGD in PZI,
- ostalo.
Eko sklad po pregledu dokumentacije pošlje odločbo z razvidno višino odobrenih sredstev in rokom za dokončanje del, 24 mesecev.
Višina nepovratnih sredstev lahko znaša največ toliko, kot je navedeno v tabeli.
Priznani stroški vključujejo stroške, povezane z gradnjo ali nakupom stavbe, ter stroške nakupa in vgradnje gradbenih proizvodov, naprav in opreme, ki vpliva na energijsko učinkovitost stavbe.
Kredit z obrestno mero trimesečni euribor + 1,3 odstotka na 20 let pa lahko pridobite v višini do 50 odstotkov priznanih stroškov. Če pridobite kredit, se subvencijo nakaže na banko za znižanje vašega kredita. Če vzamete samo subvencijo, pa se sredstva nakažejo na vaš TRR.
Po končanih delih je treba na Eko sklad dostaviti naslednje dokumente:
- pogodbo o izplačilu spodbude,
- račune izvajalca,
- kopijo potrdila o plačilu izvajalcu,
- fotografije med samo montažo vseh sklopov in dokončane montaže,
- potrdilo o pregledu zrakotesnosti.
Razpis si v celoti lahko ogledate na spletni strani www.ekosklad.si, kjer so objavljeni tudi drugi dokumenti.
Kaj izbrati?
Glede izbire sistema za ogrevanje hiše, pripravo tople vode in hlajenje je bilo prelitega že ogromno črnila. S pojavom dobro izoliranih hiš in pasivnih hiš se je močno zmanjšala potreba po energiji za delovanje stavb. Če so se pred leti vgrajevali za hišo velikosti cca 150 m2 kotli na trdno gorivo in kurilno olje preko 20 kW moči in plinski kotli 18 do 24 kW, je sedaj za pasivno hišo potrebno manj kot 4 kW toplotne moči za enako velikost. Električna priključna moč takega generatorja toplote in hladu je manj kot 1 kW. V projektu za hišo projektanti glede na toplotne potrebe hiše predvidijo optimalen način ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, tudi glede na lokacijo, orientiranost v prostoru in naravne danosti na parceli na lokaciji hiše."
