Jasna Marin
Naše bivanjsko okolje ni samo hiša, ampak tudi okolica. Dandanes ob besedi vrt ne pomislimo več samo na trato ali zelenjavne grede, temveč vrt dojemamo kot prostor za počitek, druženje, obedovanje, pridelovanje hrane, gojenje okrasnih rastlin, športne aktivnosti, delavnico na prostem in še mnogo več.
Zato je ključno, da se takrat, ko se lotevamo bodisi načrtovanja vrta ob novo nastajajoči hiši bodisi za prenovo starega vrta, vprašamo, kaj želimo imeti na vrtu in kako naj bo ta povezan s hišo.
Zaželeno je, da je kar največ vrta na sončni strani in da imamo neposredno povezavo med vrtom in kuhinjo ter jedilnico ali, če je želja drugačna, med vrtom in spalnico ali drugimi prostori. Premišljeno in skladno zasnovan vrt z urejeno teraso bo namreč hitro postal priljubljena "soba" na prostem.
Razdelitev na enote
Kako se lotimo urejanja okolice? Bistveno je, da v prvi fazi razdelimo vrt na posamezne funkcionalne enote ali cone, kot so recimo trata, igralna površina, terasa, okrasne grede, sadni vrt, zelenjavni vrt, dovoz, bazen ... Področja se določijo glede na naše potrebe in značilnosti prostora. Znotraj področij pa se nato podrobneje posvetimo posameznim elementom.
Slovenci imamo radi enostavnost
Smo generacija, ki vse preveč časa preživi v zaprtih prostorih, zato vse bolj cenimo trenutke, ki jih preživimo na prostem. Slovenci tako vse raje prosti čas preživimo na dvoriščih, terasah, balkonih in vrtovih. Pri njihovi ureditvi najraje posežemo po sodobnih, enostavnih in elegantnih stilih.
Sodobna vrtna oprema je vse pogosteje takšna, da jo z veseljem uporabljamo tudi
v stanovanju in ne le na terasi. Odlikujejo jo lahkotne linije in oblike ter pogosto naravni materiali, s katerimi se zunanji bivalni prostor spremeni v privlačno oazo miru.
Začnemo hkrati z gradbenimi deli
Pri gradnji nove hiše se sočasno lotimo nekaterih posegov, ki so potrebni za pripravo želene vrtne zasnove: vedno začnemo z zemeljskimi in gradbenimi deli oziroma elementi, kot so terase, oporni zidovi, bazeni in s sajenjem večjih dreves.
Pri izbiri in uporabi materialov je dobro, da smo usklajeni z arhitekturo hiše, lahko tudi z bližnjo okolico. Zaželeno je, da so dominantni materiali lokalnega izvora. Izbiro rastlin prilagodimo tematiki in posamezni coni vrta, legi, tlom, podnebju, tudi osebnemu okusu. Priporočljivo je vključiti vsaj nekaj samoniklih rastlin ali njihovih kultivarjev za skladnost z okoljem.
Zelo pozorno se moramo posvetiti povezavi hiše z vrtom. Na težavnih, razgibanih terenih je zato najprej treba poiskati rešitev za višino terena, to premostiti bodisi s škarpami, stopnicami ali kako drugače, šele potem se lotimo snovanja con. Če pa živimo v strnjenem naselju, je treba z ustreznimi rešitvami, kot so ograje, zasloni ali zasaditve, na vrtu zagotoviti zasebnost.
Ograje ločujejo in povezujejo
Pregovor pravi, da sosedov nič bolj ne zbliža kot dobra ograja. Vrtne ograje so meje našega doma na prostem. So del hiše in vrta, hkrati pa del javnega prostora, zato naj bodo oblikovno usklajene z obema. Nizke in zračne povezujejo vrt z okolico, visoke in zaprte pa zagotavljajo zasebnost in zaščito pred hrupom.
Za dolgo obstojnost in lep videz je najbolje izbrati ograje iz materiala, ki je trajen in odporen, kot denimo aluminij. Če pa se odločimo za les, je pri njem bistvena pravilna namestitev: les namreč ne sme biti v stiku s tlemi in stoječo vlago, saj tako hitro propade. Priporočljivo je, da lesene stebriče pritrdimo na nerjavne kovinske nosilce, ki zagotovijo odmik lesa od tal.
Bivanje na terasi
Ob prehodu iz hiše na vrt je zaželeno, da stopimo na tla, ki so prijetna na otip, vzdržljiva, topla, a ne vroča. Po navadi se terasa ob hiši ali stanovanju načrtuje skupaj z zasnovo interierja, zato se lahko tlak iz notranjosti nadaljuje na teraso, temu sledi tudi slog pohištva v dnevni sobi, ki se prenese v sobo na prostem. Takšnim smernicam oblikovanja prostorov se podrejajo proizvajalci in ponujajo veliko pohištva, ki je primerno za uporabo tako znotraj kot zunaj.
Talne obloge na terasi imajo pomembno vlogo in nalogo. Ne nazadnje morajo biti prijetne na pogled in usklajene s podobo hiše, hkrati pa prijetne za hojo, saj se na teraso pogosto, zlasti poleti, odpravimo bosih nog. Trend talnih oblog na terasah je kombinacija lesenih zunanjih oblog in kamna oziroma betona.
Vzdrževanje zunanjih površin zahteva kar nekaj časa in energije, če jih želimo ohraniti lepe in varne, zato je dobro izbrati kakovostne materiale, ki so enostavni za vzdrževanje in trajnostni. Med najbolj priljubljenimi lesovi za terase so: brazilski tik (cumaru), tabebuja (ipe/lapacho), garapa in tikovina. Zelo primerne za površine zunaj so tudi termično obdelane vrste lesa, kot so jesen, bor in smreka.
Da bo bivanje na terasi ponujalo prijetno sceno, je v prvi vrsti potreben nadstrešek ali bioklimatska pergola – pri slednji lahko ob močnejšem soncu ali ko vidite, da se pripravlja k dežju, zaprete lamele, da vam dež ne bo prišel do živega.
Zlato pravilo za rastline ob terasi
Ob terasi je smiselno posaditi rastline, vendar ne smejo biti posajene tako, da bi zapirale prostor, temveč mora biti pogled proti zelenici vselej odprt, da se oči spočijejo ob pogledu na trato in da dobimo vtis, kot bi se pred nami odpirala gozdna jasa.
Zlato pravilo pri urejanju prehoda s terase na vrt je, da v širokem delu prehoda ničesar ne zasajamo ali omejujemo s koriti, sicer bomo dobili na terasi vtis, da smo v zaprti sobi brez stropa. Terasa mora biti gladko speljana v tratno površino. Ob strani pa si omislimo privlačne zasaditve.
Naj v zelenem prostoru zasijejo luči
• Osvetlitev vrta je najbolje načrtovati sočasno s snovanjem hiše, da pravočasno poskrbimo za vse električne kable po vrtu.
• Praviloma vrt osvetlimo čim manj. Koristno je, da z osvetlitvijo izpostavimo funkcionalne površine, torej dostop do vrat, nekatere poti oziroma povezave do določenih con v vrtu. Poskrbimo, da nas svetloba luči ne bode v oči, naj bo torej diskretna in usmerjena navzdol, ne pa v nebo.
• Prav tako lahko na enem ali dveh mestih postavimo ambientalno razsvetljavo, ki jo uporabimo zgolj nekajkrat letno: bodisi ko zapade prvi sneg bodisi ko zacveti češnja ali magnolija, takrat naj bo nekaj večerov osvetljena krošnja drevesa.
• Na vrtu so lahko privlačne svetlobne krogle, kocke, skulpture, ki pa ne podnevi ne ponoči ne smejo izstopati iz celostne vrtne ureditve.
• Za vrtove se priporoča svetloba z nekoliko toplejšo barvno temperaturo 3000 kelvinov, ne pa hladno bela ali preveč rumena svetloba.
Med rastlinami ob terasi je v prvi vrsti dobro poskrbeti za zimzeleno ogrodje, kajti tudi pozimi bomo radi pogledovali skozi panoramske stene na vrt, da si spočijemo oči na zelenju. Zato naj bodo vselej kakšne vednozelene grmovnice tiste, s katerimi ustvarimo osnovo. Primerne rastline so tisa, lovorikovec, fotinija, k njim dosajamo še druge rastline, zlasti trajnice. Če pa želimo izpostaviti čare listopadnih drevnin, za učinek lahkotnosti poskrbimo z večdebelno brezo ali kakšnim javorjem.
Preden izberemo rastline za bližino terase, imejmo v mislih končno višino in širino rastline. Resda lahko kakšne rastline krajšamo in jih krotimo s škarjami, a nam lahko to kmalu postane naporno. Zato raje že v osnovi kupimo rastlino, ki z dimenzijo ne bo presegla naših želja in pričakovanj.
Kuhanje v objemu narave
Del terase je vse pogosteje tudi letna kuhinja. Celo najpreprostejša kuhinja na prostem potrebuje prostor za kuhanje in odlagalno površino, kamor bomo dali hrano. Priporočljivo je, da imamo v kuhinji na prostem pet območij: vroče, mrzlo, mokro, suho in prostor za druženje. Če je le mogoče, naj ima vsako območje nekaj prostora ob straneh in hkrati manjši prostor za skladiščenje. Tudi če imamo sprva namesto pomivalnega korita samo vrtno cev, moramo imeti okrog nekaj prostora, da bomo lahko čistili zelenjavo, odložili gobico za pomivanje in obesili cedilo. Suho območje je najpomembnejše, ker tam pripravljamo hrano. Vselej bomo potrebovali tudi prostor, kamor bomo postavili krožnike in nanje naložili hrano. Suho območje mora imeti tudi nekaj prostora za družinske člane in prijatelje, da bodo lahko v bližini kuharja in mu pomagali pri delu.
Vremensko odporni materiali
Poleg površine za peko in kuho potrebujemo v letni kuhinji dovolj veliko delovno površino. Le tako bo mogoče tolči, sekljati, mešati in pripravljati jedi.
Za bolj zahtevne kuharje pa naj bi letna kuhinja povsem nadomestila tisto v hiši. Zato je dobro, če po velikosti in napeljavah ponuja to, kar ima notranja kuhinja, le materiali naj bodo drugačni, predvsem odporni proti vremenskim nevšečnostim in preprosti za čiščenje.
Med modernimi materiali za delovno ploščo se uporabljajo kompozitni materiali in nerjavno jeklo, tisti, ki prisegajo na tradicijo, pa rajši posegajo po granitu, marmorju, keramiki. Podkonstrukcija je lahko iz kamna in/ali lesa, pogoste so tudi kuhinje iz zidane podkonstrukcije, v katero bomo lahko namestili plinsko jeklenko, odložili posodo in še kaj.
Kuhinjo prilagodite potrebam
Pred načrtovanjem letne kuhinje vzemite najprej pod drobnogled življenjske navade ter pretehtajte želje in potrebe vseh družinskih članov. Ste ljubitelji hrane, kuhane v kotlu, ali jedi z žara? Imate rajši pice ali specialitete izpod peke? Morda pa želite čim več dni v letu preživeti zunaj in si pripravljati hrano v družbi ptičjega petja.
Če prostor za letno kuhinjo ni pretirano velik, je treba dati prednost tisti rešitvi, ki je najbolj vabljiva za večino družinskih članov, pa naj bo to kuhalna plošča, kamin, žar ali ognjišče. Pozornost je treba nameniti tudi temu, kako preživljate prosti čas. Če je družina velika ali na obisk pogosto pridejo prijatelji, naj bo prostor za letno kuhinjo večji, tudi jedilnica na prostem naj bo ustrezno dimenzionirana, da bo vsak lahko sproščeno sedel za mizo in užival ob dobrotah ali družabnem življenju.
Zelenjavni vrt
Nekateri dajejo prednost zgolj okrasnemu vrtu, vse več pa je tistih, ki si želijo pridelati svežo zelenjavo na domačih gredicah. S premišljenim oblikovanjem se da tudi sadni in zelenjavni vrt zaokrožiti v estetsko privlačno enoto. Pravilna umestitev v prostor, domišljen vzorec gred, privlačne obrobe, vključitev cvetja, zelišč in uporabnih rastlin z okrasnimi lastnostmi, blag prehod iz pridelovalnega v okrasni vrt z dišavnicami, špalir sadnih dreves za zastor; veliko je načinov, da tudi pridelovalni vrt deluje estetsko in se lepo vklopi v okolico. Le dober načrt je treba pripraviti in se z zanosom lotiti dela.
