Jasna Marin
Imate na vrtu že nekaj praznih mest in se sprašujete, kaj bi posadili in posejali nanje? Julija na grede sejemo zimsko redkev, korenje, rdečo peso, špinačo, solato za rezanje, kolerabo, listni in brstični ohrovt in še zadnjič letos nizki fižol. Konec meseca začnemo saditi in sejati cvetačo, zimski por, zelje, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni in pozimi.
Endivijo sejemo še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčimo, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika.
Sredi julija lahko sejemo kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko še posejemo pozni grah za jesenski pridelek. Semena sejemo neposredno na gredico. Da bi bili sejančki varni pred pripeko, grah sejemo na delno zasenčeno gredo. Semena sejemo v štiri centimetre globoke brazde, ki jih prej zalijemo. Med semeni naj bo 20 centimetrov razmika, nato semena prekrijemo z zemljo in vnovič zalijemo. Pri vseh novoposejanih vrtninah skrbimo za redno zalivanje in s senčenjem zaščitimo mlade rastline pred pripeko. Za senčenje lahko uporabimo koprenasto vrtno tkanino, ki jo kot strešico napeljemo na oporo ali palice.
Rahljanje tal spodbuja rast
V času bujne rasti je rahljanje vrtnih tal, odstranjevanje plevela in zastiranje tal koristno še zlasti pri papriki, kumaricah in drugih plodovkah, ki so večje porabnice vode. Kako se lotimo dela? Primož Brezovec iz Zelenega sveta poudarja, da je plevel na vrtni poti in robovih gredic najlažje spodrezati takrat, ko je še majhen, zato priporoča, da ga od pomladi dalje spodrezujemo sproti. "To najlažje naredimo z ročnim vrtnim plevelnikom, ki je primeren za manjše in večje vrtove. Z njim lahko spodrezujemo plevel na vrtnih poteh in vrtnih gredicah. Tako ustavimo ali upočasnimo rast plevela, ki z vrtninami tekmuje za vodo in hranila, ter hkrati omogočimo boljše razraščanje vrtnin."
Tudi rahljanje tal je koristno, saj se rastlinske korenine v zrahljani zemlji lažje razraščajo kot v trdi in zbiti. Brezovec priporoča, da namesto okopavanja z motiko tla obdelamo z ročnim vrtnim kultivatorjem s tremi roglji. "Tako ne boste poškodovali korenin vrtnin. Delo bo tudi hitreje opravljeno. Če ste rastline sadili na primerno razdaljo, bo obdelava tal hitra in enostavna. Med vrstami rdeče pese ročni vrtni kultivator enostavno vlečete za sabo in zrahljate tla. Tudi fižol se bo bolje in hitreje razraščal, če pod njim zrahljate tla."
Plevel po uporabi ročnega kutivatorja z lahkoto odstranite z gredic. Brezovec priporoča, da gredice rahljate vsakih 14 dni in kakšen dan po močnejšem poletnem dežju. Tudi med sadikami bučk in v vrstah, kjer je posajena čebula, raje uporabite ročni kultivator kot motiko.
Koristna zastirka
Je zemlja na vaših gredah gola ali ste se že navadili na zastiranje? Zastirka učinkovito zadržuje vlago v zgornjem delu tal, spodbuja aktivnost mikroorganizmov in preprečuje pretirano razraščanje plevela. Najboljše je tla zastreti takoj po sajenju vrtnin, ko je zemlja še rahla in vlažna. Tla okrog rastlin lahko zastremo s plastjo zrelega komposta, pokošeno in posušeno travo, slamo ... Koristna je tudi zastirka iz zelenih delov vrtnin, denimo listov solate in paradižnika.
Pred zastiranjem tal pod paradižnikom priporočamo, da odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša ko je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje. Plast zastirke je lahko ob zastiranju debela tudi 10 cm. Pod vplivom dežja in zalivanja se bo sesedla. Zastirko uporabite pri zelju, a tudi pri melonah, kumarah, čilijih in drugih plodovkah, saj so te velike porabnice vode in jim zastirka zelo ustreza.
Gnojenje
V obdobju, ko se vrtnine na gredah močno razraščajo, potrebujejo za razvoj plodov dodatno hrano. Zalivamo jih lahko z gnojilom, pripravljenim iz koprivnih listov in poganjkov, ki še nimajo semen. Kilogram svežih kopriv damo v leseno ali plastično posodo ali sod (ne smemo jih dati v kovinsko posodo). Prelijemo z desetimi litri vode, vsak dan premešamo z leseno palico, in ko se tekočina preneha peniti, zrelo prevrelko precedimo in jo zmešamo z vodo v razmerju 1:10. Poleti s koprivnim gnojilom zalivamo okolico vseh rastlin enkrat tedensko.
V času intenzivne rasti in razvoja plodovke in solate potrebujejo več kalcija. Pri papriki in paradižniku je priporočljivo listno gnojenje s kalcijem najprej ob pojavu prvih plodov, nato ob njihovi nadaljnji rasti in naposled še v času prvega obarvanja plodov. Dobro prehranjene rastline s kalcijem imajo čvrstejše in bolj zdrave plodove, če pa jim primanjkuje kalcija, začne trohneti konica ploda, pri solatah pa listi obledijo, na robovih in medžilnih prostorih se pojavijo pege. V vročih poletnih dneh je dodajanje katerega koli hranila treba opraviti v najbolj hladnem delu dneva, najbolje v zgodnjih jutranjih urah, da se rastline čez dan osušijo. Z zgodnjim škropljenjem se izognemo ožigu ali razvoju glivičnih bolezni zaradi mokrote rastlin.
