Kako debela naj bo vrtna zastirka, da bodo vrtnine bolj zdrave?

Jasna Marin Jasna Marin
26.06.2023 19:05

Zastirka učinkovito zadržuje vlago v zgornjem delu tal, spodbuja aktivnost mikroorganizmov in preprečuje pretirano razraščanje plevela. A to še ni vse ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Za vrtičkarje in vrtnarje je ohranjanje zdrave in plodne zemlje na gredah ena izmed najpomembnejših nalog. Eden od načinov, kako to doseči, je z uporabo tehnike zastiranja. Zastiranje pomeni prekrivanje tal z organskimi materiali, kot so kompost, slama, seno, travni odkos ... Debelejša ko je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje. Plast zastirke je lahko ob zastiranju debela tudi deset centimetrov.

Shutterstock

Manj izhlapevanja

Ena izmed glavnih prednosti zastiranja je ohranjanje vlage v tleh. Prekrivanje tal z organskimi materiali preprečuje izhlapevanje vode, kar pomeni, da zemlja dalj časa ostaja vlažna. To je še posebej pomembno v sušnih obdobjih, ko vode ni v izobilju. Zastiranje zmanjšuje potrebo po pogostem zalivanju in pripomore k ohranjanju optimalnih razmer za rast rastlin.

Shutterstock

Manj plevelov

Prekrivanje tal s plastjo organskega materiala v precejšnji meri preprečuje rast plevela, saj onemogoča, da bi svetloba prodrla do tal in prepreči kalitev mnogih plevelov. Tako zmanjšuje potrebo po ročnem pletju ali uporabi herbicidov. Organska zastirka tudi postopoma razpada in se meša s tlemi, kar izboljšuje strukturo in plodnost tal. Med razpadanjem organski materiali sproščajo hranila, ki jih rastline potrebujejo za zdravo rast. To pripomore k dolgoročni plodnosti tal in zmanjšuje potrebo po umetnih gnojilih.

Shutterstock

Kdaj zastreti tla

Najboljše je tla zastreti takoj po sajenju vrtnin, ko je zemlja še rahla in vlažna. Tla okrog rastlin lahko zastrete s plastjo zrelega komposta, pokošeno in posušeno travo (če je sveža, se temperatura v njej močno povzpne), slamo ... Koristna je tudi zastirka iz zelenih delov vrtnin, denimo listov solate in paradižnika.

Shutterstock


Najbolj jo potrebujejo naslednje rastline

Zastirko uporabite pri zelju, melonah, kumarah, čilijih in drugih plodovkah, saj so te velike porabnice vode in jim zastirka zelo ustreza. Kaj pa pri paradižniku? Pred zastiranjem tal pod paradižnikom je priporočljivo, da odstranite spodnje liste, ki se dotikajo tal. Debelejša ko je zastirka, bolje bo zadrževala vlago in manj vode boste porabili za zalivanje. Plast zastirke naj bo debela 7-10 centimetrov.

Jasna Marin


Shutterstock
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta