Želite zdrav in bogat vrtni pridelek? V zemlji je ključ do uspeha

Bistveno za uspešno vrtnarjenje je ustvariti bogato zemljo, pri čemer se je treba zavedati, da je delo na vrtu celoletni proces. Čeprav vrtičkarji dobimo največji zagon spomladi, ko narava vzbrsti, in bi radi takrat naredili vse mogoče, je za pravi ritem in ravnovesje na vrtu treba poznati vrtna tla in poskrbeti za določena opravila v različnih letnih časih.

Izboljšajmo tla

Prst ima na vsakem vrtu nekoliko drugačno strukturo in značilnosti, pravzaprav se lahko tip prsti razlikuje tudi na enem samem vrtu. Prav vsak tip prsti lahko tudi izboljšamo.

• Peščena tla prepoznamo po tem, da se hitro sušijo in segrejejo, kar je dobro, vendar se tudi hitro ohladijo, se sesedajo in slabo zadržujejo hranila. Če stisnemo zemljo v pest, prst takrat, ko dlan razpremo, razpade. Takšni zemlji koristita redno rahljanje (ne prekopavanje) in dodajanje komposta, zelo koristna je redna setev rastlin za zeleni podor.

• Ilovnata prst ima v roki gosto strukturo, ob svaljkanju se lomi in sveti. Ilovnata tla se hitro sesedajo in lahko postanejo zbita. Takšni prsti koristita redna oskrba s kompostom in zeleni podor. Tla zgolj rahljamo in jih ne prekopavamo.

• Glinena tla so vlažna in iz gline zlahka oblikujemo kepo, ki ne razpade, enako lahko iz nje oblikujemo svaljek. Takšna zemlja dolgo ostane hladna in jo je težko obdelovati, rastlinam preti nevarnost koreninskih bolezni. Zemljo izboljšamo tako, da dodajamo kompost in različno organsko maso (listje, slama), vsako leto posejemo rastline za zeleni podor in ob prekopavanju dodajamo kremenčev pesek.

Vsak letni čas zahteva drugačno delo z zemljo

Resda smo že krepko zakorakali v pomlad, a za izboljšanje prsti in boljšo odcednost tal je dobro poskrbeti že jeseni. Grede, ki so prazne, je takrat dobro na rahlo obdelati z motiko ali roglji, da odstranimo ostanke rastlin in plevelov. Na vrtno prst je priporočljivo jeseni naložiti najmanj 5 cm zrelega komposta in vrh tega še nepredelan organski material v obliki slame ali listja. Ko zapade sneg ali stisne mraz in gredice zamrznejo, se kompost veže z zemljo. Takrat se tvorijo obročki iz zemlje in komposta, prst postane veliko bolj rahla in odcedna, tako se bližamo idealni vrtni zemlji.

Spomladi, pred prvimi setvami in zasajanjem, na tako pripravljenem vrtu zgolj še površinsko obdelamo tla z nihajno motiko in z vilami prezračimo grede, saj rastline bolje rastejo na prezračeni zemlji. Zemljo prezračimo tako, da vile zapičimo navpično v tla pod kotom 90 stopinj, nato ročaj upognemo do 30 stopinj proti tlom, da se zemlja spredaj razpoči in vanjo pride zrak. Idealne za to opravilo so posebne vile za zračenje, sicer lahko uporabimo tudi klasične vile. Če so roglji vil dolgi 20 cm, potem jih zapičimo vsakih 20 cm in privzdignimo, če so vile daljše, naj bo temu primerno daljša tudi razdalja, na kateri zasadimo vile v tla.

Po takšnem prezračevanju prekopavanje z lopato na vrtu ne bo več potrebno.

Kolobarjenje

Prava pot do vrta z zdravimi vrtninami je tudi ta, da upoštevamo, katere rastline so bile na vrtu leto poprej, in da pravilno kolobarimo, kar pomeni, da na grede načrtno zasajamo rastline glede na njihovo črpanje hranil iz zemlje. Če se odločimo za triletni kolobar, potem vrt razdelimo na tri grede.

• Na najbolje pognojeno izmed treh gred prvo leto sejemo in sadimo rastline, ki močno izčrpavajo tla (zelena, vse kapusnice, kumare, buče).

• Na drugo gredo sadimo srednje porabnike (čebula, česen, korenje, rdeča pesa, špinača, solata, redkvica, paradižnik, paprika, krompir).

• Na tretjo gredo pa posadimo majhne porabnike (stročnice, zelišča).

Zatem naslednje leto na prvo gredo sadimo srednje porabnike, na drugo gredo majhne in na prvo velike porabnike in tako naprej, da vrtnine sistematično krožijo po gredah. Tako bomo zagotovili, da posamezne rastline ne bodo preveč izčrpale zemlje in bodo bolje uspevale.

Mešani posevki

Ne le kolobarjenje, tudi mešanje posevkov je zelo koristno. Na vrtu je priporočljivo zasajati rastline, ki se ujemajo med seboj in si pomagajo pri rasti. Lahko bo trajalo več let, preden ugotovimo, katere kombinacije so najprimernejše za naš vrt, saj ni nujno, da bo tisto, kar uspeva sorodnikom in prijateljem, brez težav raslo tudi pri nas. Nasploh pa velja, da se med rastlinami, ki se dobro ujamejo, korenine lepo prepletejo med seboj in da rastline postanejo precej močnejše od vrstnic, ki nimajo dobrih sosedov. Pogosto ugotovimo, da je tudi okus zelenjave, ki raste v ustrezni kombinaciji, znatno boljši. Poleg tega pisane zasaditve različnih ujemajočih se rastlin zagotavljajo, da je na vrtu manj plevela, saj se vrtnine in pokrivne rastline bolj na široko razraščajo in zastirajo tla.

Ko pa pospravimo kakšen pridelek z vrta, lahko na prazne grede kadarkoli sejemo vmesni posevek, torej solato, špinačo, zelišča in navsezadnje tudi rastline za zeleno gnojenje, tako da grede nikdar niso prazne.

Zastiranje je koristno za mikrorganizme in rastline

Delo na vrtu si lahko olajšamo, če zemljo na gredah prekrijemo z zastirko. Zastirka je plast materiala, ki ga nasujemo na grede ali ga položimo po tleh okrog rastlin, da preprečimo prehitro izhlapevanje vlage iz tal. Tako pripomoremo k manjši porabi vode za zalivanje. Tla pod zastirko ostanejo rahla tudi po močnem deževju. Dodatna prednost, ki jo prinaša zastirka, je, da lahko z njo omejimo ali celo preprečimo razraščanje plevelov. Pod zastirko so tla spomladi bolj topla, temperaturna nihanja pa manjša, poleti pa se še zdaleč ne izsušijo tako hitro, kot če so gola, kar prav tako ugodno vpliva na rast rastlin.

Za zastiranje v zelenjavnem vrtu je najbolje uporabiti zreli kompost, debelina zastirke naj bo 5-7 cm. Takšna zastirka bo spodbujala aktivnost koristnih mikroorganizmov v tleh, ti pa bodo podprli zdravo in močno rast vrtnin. Lahko pa za zastiranje uporabimo tudi posušen travnati odkos, slamo, suho listje ali liste sveže odrezanih vrtnin - zlasti solat, stebla in liste kopriv, zelišča.

Najprimernejši čas za zastiranje tal je spomladi in zgodaj poleti, saj je takrat zemlja običajno vlažna in segreta, sicer pa v biotičnem vrtu zastirko tudi sproti dodajamo. Organsko zastirko bo najbolje posuti po tleh takoj po tem, ko smo posadili in zalili rastline. Tla pred zastiranjem zrahljamo, temeljito odstranimo plevel, potem pa zemljo po potrebi pognojimo z organskim gnojilom.

Če s kompostno zastirko poskrbimo, da se ohrani rahla zgornja plast prsti, in če je po potkah slama ali druga zastirka, ki vlago sorazmerno dobro zadržuje v tleh, vrt ne bo potreboval veliko zalivanja. Zgolj takrat, ko posadimo rastline ali posejemo semena, pa takrat, ko je močna suša, bo zemlja potrebovala namakanje, sicer pa bo dovolj vlage v z mikroorganizmi bogatih in z zastirko zaščitenih tleh.

Ne pozabimo na zeleni podor

Za zemljo na vrtu je nadvse koristno, da nikoli ne ostane gola, temveč je zastrta z organsko zastirko ali pa na njej takrat, ko smo pobrali vrtnine, rastejo rastline za zeleni podor ali zeleno gnojenje. Med neprezimne rastline za zeleni podor spadajo bela gorjušica, ajda, oljna redkev, facelija, kapucinka. Med prezimne pa spadajo krmna repica, oljna ogrščica, prezimna žita in metuljnice. Prav vse tla ščitijo pred izsušitvijo, jih obogatijo s hranili in skrbijo za bolj zračna tla tako med rastjo kot tudi takrat, ko jih vdelamo v tla.

Seveda pa je smiselno vrt načrtovati tudi tako, da nam da več kot le hrano. Nudi naj nam sprostitev, rekreacijo, stik z zemljo in morda tudi druženje z drugimi vrtičkarji. Zasnovan naj bo tako, da ga lahko opazujemo, se po njem sprehajamo, občudujemo rastline, žuželke, ptice in druge živali, ki ga obiščejo. Naj bo na njem prostor za delo, a tudi uživanje.