Sanja Verovnik
Čeravno v vročih dneh raje mislimo na osvežitev, je dobro misli usmeriti tudi na novo kurilno sezono. Kot pravi energetski svetovalec Andrej Svetina iz svetovalne pisarne Jesenice, je zdaj pravi čas za vgradnjo novega ogrevalnega sistema in vzdrževanje obstoječega ter za nakup energentov. Energenti so po navadi zunaj kurilne sezone cenejši, izbira pa večja, še poudari sogovornik.
Kako do spodbud?
Eko sklad omogoča nepovratne spodbude in ugodne kredite za ukrepe, ki povečujejo učinkovito rabo energije, razloži Katarina Kafadar, vodja mreže ENSVET in svetnica Eko sklada. Nepovratne spodbude znašajo med 20 in 30 odstotki vrednosti investicije, krediti pa imajo odplačilno dobo vse do 20 let in 3M euribor s pribitkom 1,3 odstotka. “Upoštevati je treba pogoje javnih pozivov, zato naj bodo investitorji pozorni, kdaj vložiti vlogo. Pri nekaterih pozivih se vloži pred izvedbo naložbe, kdaj pa po njej,” pojasni Kafadarjeva in doda, da so sedaj na voljo tudi posebni javni pozivi za zmanjševanje energetske revščine občanov, kjer je za določene naložbe možno pridobiti vse do 100 odstotkov nepovratne denarne spodbude. Za postavitev sončne elektrarne za samooskrbo znaša nepovratna spodbuda 180 €/kVA, pri tem pa je omejena na 80 odstotkov priključne moči uporabnikovega odjemnega mesta, razloži Kafadarjeva. In nadaljuje: “Za vgradnjo TČ zrak-voda znaša 1000 evrov, če pa ta zamenja staro kurilno napravo, lahko nepovratna spodbuda seže do 3200 evrov.” Podrobnosti glede pridobitve nepovratnih spodbud najdete na spletnih straneh Eko sklada www.ekosklad.si.
Pri tem Kafadarjeva poudari, da do denarne spodbude niso upravičeni uporabniki, ki imajo ogrevalne naprave z elektro uporom: “Tudi za IR-sevala, ki delujejo po principu joulove toplote oziroma uporovnega gretja, Eko sklad ne ponuja denarnih spodbud. Brez dvoma pa so lahko IR-sevala dopolnilni elementi ogrevalnega sistema stavbe v specifičnih prostorih, kot je na primer kopalnica.”
Za ogrevanje s plinom je po besedah sogovornice možno pridobiti denarno spodbudo za zamenjavo plinske kurilne naprave samo na območjih s sprejetim odlokom o kakovosti zraka.
Energijski in denarni prihranek
Letos lahko računamo na višje cene, opozori Katarina Kafadar, vodja mreže ENSVET in svetnica Eko sklada: "V zadnjem času je zaznati znaten porast cen surovin in storitev, zato je za številne investitorje pomembno, da investicijo načrtujejo tako, da bo prihranek ne le v energiji, temveč tudi v denarju. Tisti, ki nameravajo denar vložiti v sodobnejše ogrevalne in hladilne naprave, kvalitetno stavbno pohištvo, gradnjo in opremljanje sodobnih stanovanjskih hiš in objektov, naj to po prepričanju Kafadarjeve storijo zdaj in ne čakajo na jesen ali zimo, ko morajo biti ogrevalni sistemi že v pogonu. "Enako velja za novograditelje skoraj ničenergijskih hiš: denar na trgu je zdaj poceni, materiali in surovine pa se dražijo."
Najprej toplotna izolacija, nato ogrevalni sistem
Veliko ljudi, ki razmišljajo o energetski prenovi hiše, tehta med različnimi ogrevalnimi sistemi. Kot opozori Andrej Svetina, na splošno velja, da pred zamenjavo ogrevalnega sistema toplotno izoliramo ovoj stavbe. Po toplotni izolaciji stavbnega ovoja bo namreč po Svetinovih besedah potrebna manjša moč ogrevalne naprave ob boljših ekonomskih in ekoloških kazalcih. Po mnenju energetskega svetovalca mreže ENSVET Ludvika Hriberška v Sloveniji veliko gospodinjstev uporablja zastarele ogrevalne naprave z majhnim izkoristkom. Ko razmišljajo o posodobitvah, so pogosto postavljeni pred dilemo kaj izbrati. "Pri izbiri in načrtovanju si lahko pomagamo z brezplačnimi nasveti energetskih svetovalcev, od njih bomo dobili neodvisen nasvet, dobrodošle so tudi informacije projektantov in ponudnikov opreme ter izvajalcev storitev. Pogosto pa je treba upoštevati še več dejavnikov, ki vplivajo na končne odločitve investitorja," razloži Hriberšek. Meni, da trg ponuja najrazličnejše rešitve, in poudari na velik trend vgradnje toplotnih črpalk (TČ) z visokim grelnim številom. Hriberšek pravi, da je za investitorje v malo sončno elektrarno po sistemu "net-metering" (sistem samooskrbe z električno energijo) kombinacija s TČ naravnost idealna. TČ je po sogovornikovih besedah primerna za marsikatero gospodinjstvo, vendar ne za vse objekte. "Ruralno okolje pri nas ima namreč možnost uporabe lesnih goriv, ki so in bodo dolgoročno najcenejša, saj je Slovenija država z velikim gozdnim potencialom. Nad 60 odstotkov njene površine prekriva gozd, zato moramo lastne obnovljive vire energije izkoristiti tudi v obliki lesnih goriv," je prepričan energetski svetovalec.
Polena naj ne bodo neprepustno zaprta
Skladišča energentov naj bodo požarno varna, opozori energetski svetovalec mreže ENSVET Ludvik Hriberšek. Polena lahko hranimo tudi na prostem, priporočeno jih je na vrhu prekriti, pravi sogovornik, tako da bosta možna prehod zraka in izhlapevanje vode iz lesa. “Veliko ljudi dela napako, ko jih v celoti prekrije s PVC-folijo. To povzroči, da ni pretoka zraka in se polena slabo sušijo, zato je izgorevanje slabše, več delcev PM10 je pozimi v zraku in izkoristek kurilne naprave je slabši,” našteje energetski svetovalec.
Več glav več ve
Do največ zanesljivih podatkov pri načrtovanju novega ogrevalnega sistema bomo prišli z več strokovnjaki hkrati, pravi Katarina Kafadar: s projektantom, energetskim svetovalcem pa tudi preučevanjem sprejete zakonodaje, kot je denimo pravilnik o učinkoviti rabi energije, ter z raznimi poročili in analizami raziskav energetske učinkovitosti. "Priporočljivo se je povezati s strojnim in gradbenim inženirjem ter arhitektom. Treba je namreč upoštevati mehansko odpornost in stabilnost objekta, varstvo pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito, zaščito pred hrupom ter trajnostno rabo in ne nazadnje finančno konstrukcijo investicije, se pravi možnost nepovratnih spodbud, ugodnih kreditov in lastnih sredstev. Prav tako nezanemarljivi podatki so način življenja, število ljudi, ki bodo v naslednjih 20 letih bivali v objektu, in njihove potrebe po energiji in vodi," našteje Kafadarjeva.
V bloku smo pogosto odvisni od sosedov
Strokovni nasvet bo prišel prav tudi, ko se lotevamo sanacije ogrevalnega sistema v večstanovanjski zgradbi. Kot pravi Ludvik Hriberšek, je smiselno dotrajane radiatorje zamenjati s sodobnimi, ki imajo vgrajen termostatski ventil. Svetina doda, da je izbira raznolika in velika, tako da se najde za vsakogar nekaj. Po Hriberškovih besedah je dobro poskrbeti za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, kar pomeni, pojasni sogovornik, da preprečimo, da ob ogrevanju ni zelo vroče v pritličnih stanovanjih, v zgornjih nadstropjih pa zelo mrzlo.
Cene energentov se višajo
Energente je dobro nabaviti čim prej, saj njihove cene, kot tudi surovin, hitro naraščajo, opozori energetski svetovalec mreže ENSVET Ludvik Hriberšek. Lesna goriva, kot so polena, je dobro kupiti vsaj za eno sezono vnaprej, da bomo kurili zračno suh les, pelete nabavimo z ustrezno deklaracijo in s poreklom.
“Primerjave cen energentov v decembru 2020 kažejo, da je bilo ogrevanje s kurilnim oljem v primerjavi s toplotno črpalko z grelnim številom COP 3,5 dvakrat dražje,” pravi Hriberšek in doda, daj bil strošek ogrevanja s poleni skoraj enak kot s TČ, direktno elektro uporovno gretje pa je kar štirikrat dražje od ogrevanja s TČ.
Ogrevanje z zemeljskim plinom je bilo po sogovornikovih besedah samo 30 odstotkov dražje od ogrevanja s TČ, medtem ko je bilo ogrevanje z UNP 3,5-krat dražje od uporabe TČ. Ta razmerja se, pravi energetski svetovalec, neprestano spreminjajo, kažejo pa na stalno smer, odločitev o izbiri energenta pa je vselej investitorjeva.
Poseg v ogrevalni sistem v večstanovanjskem bloku je pogosto otežen, saj denimo talnega ogrevanja ne moremo urediti, če se zanj ne odloči celoten blok, opozori Hriberšek. Veliko bolj sprejemljiva rešitev je možnost ogrevanja z IR-paneli. A še to v primeru, poudari sogovornik, da stanovanjski blok nima izvedene rešitve centralnega ali lokalnega ogrevanja, na primer s plinom. V tem primeru se lahko poleg IR-ogrevanja odločimo za TČ ali za kamin na pelete. "Pred odločitvijo za IR-panele preverimo dovod električne energije, stanje elektroinštalacij in kateri prostori naj bi bili ogrevani ter kako veliki so," svetuje Hriberšek. Glede ogrevanja s TČ zrak-voda pa pravi, da ta potrebuje tudi zunanjo enoto, ki povzroča nekaj hrupa. "Najprej preučimo, kam jo bomo namestiti. Če bo to v skupnih prostorih bloka, moramo za soglasje zaprositi sosede," sklene sogovornik.
