Uporaba zemeljskega plina se vztrajno širi, cene pa nižajo

Plinovodno omrežje se je najprej gradilo v mestih. Tam je zemeljski plin postal eden od osrednjih energentov za potrebe ogrevanja. V zadnjem obdobju pa se plinovodna omrežja zaradi velikega povpraševanja zunaj mest širijo tudi na druga območja oziroma v manjša naselja, pove mag. Urban Odar, direktor Gospodarsko interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Zemeljski plin je danes priljubljen tako v mestih kot tudi zunaj njih, k čemur po Odarjevih besedah prispevajo številne prednosti plinifikacije. Te so najprej prepoznale lokalne skupnosti, ki so želele z omenjenim energentom izboljšati kakovost zraka v strnjenih naseljih, hkrati pa prebivalcem in gospodarstvu zagotoviti konkurenčen energent. Sogovornik je prepričan, da lokalna skupnost s plinifikacijo ogromno pridobi; ne le, da izboljša kakovost bivanja, temveč omogoča tudi nižje stroške oskrbe z energijo, kar je za prebivalce ključnega pomena. Za gospodarstvo pa je oskrba z zemeljskim plinom eden od pogojev za njihovo uspešno delovanje, še doda Odar.

Lani zgradili 60 kilometrov plinovodnega omrežja

Direktor GIZ DZP ocenjuje, da pomen zemeljskega plina kot energenta narašča, saj se uporaba širi na različna področja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje do soproizvodnje toplote in električne energije, vedno večji pomen pa ima zemeljski plin tudi v prometu. Uporabniki vse bolj prepoznavajo prednosti zemeljskega plina, med katerimi ni samo ugodna cena, temveč tudi nizka začetna naložba v ogrevalni sistem in zanesljiva dobava tega energenta.

Tudi trend rasti porabe zemeljskega plina se po sogovornikovih besedah v zadnjih letih nadaljuje. "Lani smo kljub pandemiji zabeležili največjo distribucijo zemeljskega plina doslej," poudari Odar. Kot trenutno največjo pomanjkljivost tega energenta pa izpostavi neurejenost plinovodnega omrežja v vseh delih oziroma naseljih v Sloveniji, in to kljub dejstvu, da se vsako leto gradijo dodatna. Lani, na primer, je bilo zgrajenih za približno 60 kilometrov omrežij. Kljub temu pa nekateri odročnejši deli v državi po mnenju sogovornika še nekaj časa ne bodo imeli možnosti priključitve na plinovodno omrežje.

Zemeljski plin prehitel kurilno olje

Na vprašanje, s katerimi energenti se v Sloveniji ogreva največ gospodinjstev in na katerem mestu je zemeljski plin, pa direktor GIZ DZP postreže z aktualnimi podatki Statističnega urada RS, ki kažejo na to, da se največ Slovencev in Slovenk ogreva in pripravlja toplo sanitarno vodo z lesnimi gorivi. Da so lesni energenti v Sloveniji na prvem mestu, je po besedah Odarja povsem razumljivo, saj smo gozdnata država in veliko gospodinjstev ima v lasti tudi gozd. Je pa zemeljski plin na drugem mestu in je po številu uporabnikov v zadnjih letih prehitel kurilno olje. Sogovornik napoveduje, da se bo priljubljenost zemeljskega plina v Sloveniji še povečala. Prepričan je namreč, da se bo vedno več gospodinjstev odločalo za alternativna goriva, med katerimi prednjači predvsem zemeljski plin, seveda tam, kjer je prisotno plinovodno omrežje.

Nizka cena v primerjavi z drugimi energenti

Kjer je zgrajeno plinovodno omrežje, je za ogrevanje smiselno izbrati zemeljski plin, pravi Odar. Razlog za to pa je nizka cena in v primerjavi z drugimi energenti tudi najugodnejša začetna naložba v ogrevalni sistem. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3000 evrov, naložba pa se povrne v pičlih treh letih, še postreže s podatki glede višine investicije v ogrevanje s tem energentom direktor GIZ DZP. "Plinski kotli so tudi preizkušeni, zanesljivi in imajo dolgo dobo delovanja. V stanovanju zavzamejo zelo malo prostora in so izredno tihi. ​Primerni so tako za nove stavbe s talnim ogrevanjem kot tudi za stavbe starejših letnikov z nekoliko slabšo izolacijo in centralnim ogrevanjem z radiatorji. Njihov izkoristek delovanja se v času nizkih temperatur ne zniža, z lahkoto pa tudi segrejejo vodo na zadostno temperaturo za potrebe radiatorskega ogrevanja," našteva uporabnost plinskih kotlov.

Povpraševanje bo še večje

Operaterji distribucijskih sistemov v Sloveniji bodo po Odarjevih napovedih kmalu začeli dodajati v plinovodno omrežje še druge pline, kot je na primer biometan. Prav tako opozori na nova sistemska obratovalna navodila, ki so jih sprejeli operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina in so začela veljati lani. V njih je predpisan tudi postopek priključitve tega energenta v posameznem gospodinjstvu in je enak po vsej Sloveniji. Gre za hiter in enostaven postopek, še pravi Odar in sklene, da se za prihodnost zemeljskega plina pri nas ni treba bati.