Sanja Verovnik
Hiša mora biti zasnovana tako, da pozitivno vpliva na naše počutje in bivanjsko ugodje, poudari Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar. To dosežemo z odprto in funkcionalno zasnovo z veliko svetlobe in ustreznimi tehničnimi rešitvami za zagotavljanje svežega zraka. Z velikimi steklenimi površinami po njenih besedah zagotovimo veliko naravne svetlobe, s sistemom prezračevanja pa kakovosten zrak v prostorih. "V ospredju je energetsko varčna in trajnostna gradnja," pravijo v podjetju Marles, zdravo bivanje in čim večje bivalno ugodje pa zagotavljata raba obnovljivih virov in vgradnja materialov naravnega izvora. Predvsem gre za materiale, ki imajo, kot pravijo v Lumarju, pozitiven vpliv na stanovalce in najmanj obremenjujejo okolje.
Večja toplotna stabilnost
Tudi energetska učinkovitost stavbe prinaša prednosti. “Ne kaže se le v nižjih obratovalnih stroških, ampak tudi višjem bivalnem udobju,” opozori Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Že pri razvoju pasivnih hiš pred dvajsetimi leti so poudarjali pomen visokih površinskih temperatur ovoja stavbe, ki vplivajo na asimetrijo sevanja. Te rešitve so danes že standard vsake sodobne hiše. Tako imajo steklene površine na notranji stani tudi ob najhladnejših zimskih dneh visoko površinsko temperaturo. Dobra izolacija ovoja v kombinaciji z ustreznim senčenjem po besedah Kroisove prav tako zagotavlja boljšo toplotno stabilnost stavbe, kar pomeni, da so notranja nihanja temperature skozi vse leto minimalna. Kot še poudari, je stabilna notranja temperatura pomemben faktor bivalnega ugodja. A bolj kot vrsta ogrevanja na samo energetsko učinkovitost vpliva vgradnja centralne prezračevalne naprave, poudari sogovornica. S prezračevalno napravo se bistveno zmanjšajo toplotne izgube, hkrati pa vedno svež zrak prispeva k bivalnemu ugodju.
Priljubljeni zlasti mineralna volna in celuloza
Že pred leti se je po besedah Nataše Teraž Koris pojavil izrazit trend uporabe naravnih izolacijskih materialov, predvsem iz celuloznih in lesnih vlaken, konoplje in jute. Gre za izolacije iz obnovljivih virov in tudi za reciklažo materialov, pojasni sogovornica. Dober primer je po njenih besedah celulozna izolacija, ki se proizvaja iz odpadnega papirja, ali izolacijske plošče iz jute, te se proizvajajo iz vreč, v katerih transportirajo kavo ali kakav. Kot toplotna izolacija se v zadnjih letih največ uporablja mineralna volna, ponovno pa je v porastu tudi uporaba celulozne izolacije in lesnih vlaken, opažajo v Lumarju. "Vendar stavbe niso grajene le iz toplotne izolacije in pri izdelavi te je potrebna več kot le vhodna surovina," opozori Teraž Kroisova. Sodobne stavbe za svoje delovanje potrebujejo bistveno manj energije kot stare stavbe, za to je za celovit okoljski odtis, ki tudi opredeljuje zdravo stavbo, potrebna celovita analiza uporabljenih materialov. Celoviti vplivi na okolje za posamezne materiale so celostno ovrednoteni v okoljski deklaraciji proizvoda (EPD). Na osnovi teh lahko, tako Teraž Kroisova, med seboj primerjamo materiale tudi po okoljskih parametrih. Je pa po besedah sogovornice na trgu že na voljo veliko različnih okoljskih certifikatov, ki izkazujejo posamezne okoljske parametre.
Odprta in funkcionalna zasnova hiše z veliko svetlobe in ustreznimi tehničnimi rešitvami za zagotavljanje svežega zraka je ključ do zdravega bivanja.
Svetli prostori z veliko naravne svetlobe
V Lumarju pravijo, da sodobno arhitekturo hiš danes odlikujejo izjemno svetli bivalni prostori z veliko naravne svetlobe, s čimer se strinjajo tudi v Marlesu. Dnevno-bivalni prostori so po besedah Teraž Kroisove opremljeni z velikimi steklenimi površinami, v nekaterih primerih tudi steklenimi stenami, ki ponujajo svetle bivalne prostore in povezujejo notranjost objekta z zunanjostjo. "Seveda so te velike steklene površine tudi posledica razvoja oken, saj bi pred leti s slabo izoliranimi zasteklitvami in okvirji takšne velike steklene površine predstavljale prevelike toplotne izgube. Sodobno stavbno pohištvo ima ob predpostavki pravilne vgradnje pozitiven vpliv na energetsko bilanco, kar je bilo tudi eno od vodil pri razvoju pasivnih hiš. Pred leti so bile zato steklene površine manjše, danes pa z velikimi zasteklitvami zagotovimo bistveno večjo naravno osvetljenost, kar vpliva na samo kakovost bivanja," razlaga sogovornica. Prepričana je, da lahko velike in pravilno usmerjene steklene površine z energetskega vidika veliko doprinesejo tudi k pasivnemu ogrevanju prostorov v zimskem času. Poleti pa je treba za preprečevanje pregrevanja zagotoviti tudi ustrezno senčenje steklenih površin.
Želja po čim več svetlobe
Osnovne zahteve naročnikov so danes vezane predvsem na svetlobo, prostornost, večje steklene površine, nizke obratovalne stroške in kakovosten izkoristek površin, opažajo v Lumarju. K temu je treba dodati še svež zrak, ki je ob predpostavki, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih ob dnevni svetlobi, eden od ključnih parametrov bivalnega udobja. V pretežnem deležu so naročniki Lumarjevih hiš družine z otroki, torej je funkcionalni ustroj notranjih razporeditev vezan tudi na temu ustrezno število posameznih sob. Vedno pogosteje pa se pojavlja zahteva po ločeni starševski kopalnici, povezani izključno s spalnico. Kot poudarijo, je pomembna smiselna in pravilna razporeditev ter osvetlitev prostorov, postavitev hiše, dosleden izbor materialov, s katerimi zagotavljamo, da se hiša ne pregreva in da ni preveč vlage. “Združiti omenjeno v najboljšo celoto, ki daje in pomeni dodano vrednost novim montažnim objektom, je velik izziv,” priznavajo v Lumarju.
Varnost in dolgoročna dodana vrednost
Pri gradnji prihodnosti v Lumarju vidijo okolje, ki je ustrezno osvetljeno, prezračevano, se pravi z visokim nivojem bivalne klime in ugodja. Pri tem gre za objekte, ki nimajo samo nizkih stroškov za obratovanje, ampak za vso energijo, ki je potrebna za delovanje zgradbe, in celotno komunikacijo, logistiko, zagotavljajo iz lastnih virov. Del tega je tudi lastna predelava hrane v določenem obsegu, skratka samozadostnost. "Vse to ustreza našemu konceptu Lumar Zero Emission Living® in vse večji demokratizaciji, ki smo ji priča na področju trgovanja s kriptovalutami, na drugi strani pa temu, da lastna proizvodnja energije za pokritje potreb dela družbo šele zares demokratično," je prepričana Nataša Teraž Krois. Zdravo zasnovani objekti po njenem mnenju ohranjajo visoko vrednost investicije, prinašajo varnost in dolgoročno dodano vrednost tako za lastnike kot okolje, v katerega so postavljeni. So varna naložba za prihodnost, še poudarja sogovornica.
Kot toplotna izolacija je v porastu uporaba celuloznih vlaken, ki se proizvaja iz odpadnega papirja.
Zdrav dom, ki je tudi pameten
V Marlesu pa poleg poudarka na trajnosti materialov, energetski varčnosti, gradnjo prihodnosti, ki je prijazna do zdravja stanovalcev, vidijo tudi v pametnem domu, ki na eni strani predstavlja bivalno ugodje, na drugi pa tudi urejeno delovno okolje. Ne nazadnje je delo od doma danes že nekaj povsem samoumevnega in postaja, kot opažajo v podjetju Marles, tudi pogosta želja naročnikov. Kot rešitev v ospredje postavljajo projekt DOM24h, sodoben bivalni objekt prihodnosti, ki bo omogočal vse bolj pomembno možnost opravljanja dela na domu ter celovito energetsko in informacijsko oskrbo bivalnega objekta, hkrati pa zagotavljal tudi osnovne energetske potrebe za mobilnost uporabnikov objekta.
Sodoben bivalni objekt prihodnosti omogoča delo na domu ter celovito energetsko in informacijsko oskrbo bivalnega objekta, hkrati pa zagotavlja tudi osnovne energetske potrebe za mobilnost uporabnikov objekta.
"Zaradi svoje večnamenske zasnove bo objekt v osnovi ločeval stanovanjski in poslovni del ter omogočal njegovim uporabnikom tako kakovostno in polno bivanje ter preživljanje prostega časa kot tudi opravljanje dela na domu. V ta namen bo objekt zagotavljal oskrbo z električno energijo z energijo sonca, ki jo bo v objektu mogoče tudi hraniti in z njo zagotavljati potrebno energijo za transportna sredstva uporabnikov objekta, presežki energije pa se bodo hranili v hranilnikih oziroma električnih baterijah ali se bodo oddajali v odprto omrežje. Sam objekt bo tako lahko v veliki meri energetsko samozadosten in bo deloval na konceptu neto ničenergijske stavbe, ki bo grajena tudi z uporabo superizolacijskih materialov, k navedeni stopnji energetske varčnosti pa bo prispeval tudi sistem kontroliranega prezračevanja objekta," opišejo pametni dom prihodnosti v podjetju Marles. V objektu bodo zagotovili uporabo pametnih naprav in pohištva, ki bodo integrirani v enovit informacijski sistem upravljanja s pametnim domom. "Objekt je projektiran v tehnologiji BIM in bo tako skozi fazo načrtovanja, izvedbe in uporabe vsem deležnikom omogočal potrebne informacije za njegovo maksimalno udobno in učinkovito rabo, ki se bo skozi celoten življenjski cikel spremljala z njegovim digitalnim dvojčkom (digital twin)," še pojasnijo v Marlesu. Pamet so združili tudi z zdravjem, saj bo objekt omogočal zdravo in udobno bivanje, tudi s pasivnimi ukrepi, kot so barve in premazi za uravnavanje vlage v stavbi.
Gospodarna gradnja
”Danes je že splošno sprejeto dejstvo, da je lesena montažna gradnja rešitev, ki je trajna, gospodarna, mednarodno priznana, tehnološko preizkušena, strogo nadzorovana in ne nazadnje tudi cenovno privlačna, saj se pri njej v veliki meri lahko izognemo nepredvidenim in dodatnim stroškom, ki nas sicer lahko presenetijo v procesu gradnje objekta,” poudarjajo v podjetju Marles. “Takšna gradnja zagotavlja odlično toplotno izolacijo, kar je zelo pomembno, saj je naš cilj zagotoviti lastnikom nizke stroške vzdrževanja in nizko porabo energije za ogrevanje. Takšna gradnja je tudi hitra ter požarno in potresno varna. Zaradi načina izdelave je objekt suh takoj po finalizaciji in ga lahko uporabljamo takoj, saj ni dolgotrajnega sušenja gradbenih materialov. Tako je za lastnike takoj po zaključku gradnje zagotovljeno zdravo bivanje v njihovi hiši. Poleg tega je takšna gradnja, dolgoročno gledano, tudi zelo gospodarna, saj prinaša znatne prihranke na področju stroškov energije, vzdrževanja,” še razlagajo v Marlesu.
