Energetika Maribor zagnala toplotno črpalko v Pristanu

Energetika Maribor je v uporabo slovesno predala visokotemperaturno toplotno črpalko Pristan, ki zagotavlja dva megavata nazivne toplotne moči in za svoje delovanje izkorišča toploto reke Drave. Hkrati s toplotno črpalko je bil v okviru prenove Lenta zgrajen tudi povezovalni varnostni vročevod v dolžini približno 650 metrov, ki bo služil kot funkcionalna povezava obstoječega vročevodnega omrežja s predvidenimi širitvami omrežja na levem bregu Drave. Z 2,2 milijona evrov vredno investicijo je Energetika naredila enega prvih korakov k diverzifikaciji svojih proizvodnih virov, kot je namreč znano, je doslej za proizvodnjo toplote v glavnem uporabljala zemeljski plin.

Novo toplotno črpalko, s katero bodo zagotovili dva odstotka proizvedene toplotne energije, poganja elektrika, ki jo v pretežni meri prav tako zagotavljajo sami, na streho Pristana so namreč namestili tudi novo sončno elektrarno moči 250 kilovatov. "Naj bo ta projekt le eden v vrsti novih projektov, vključno z izzivom energetske izrabe odpadkov, s katerim bi poskrbeli za dodatno diverzifikacijo virov," je ob otvoritvi povedal direktor Energetike Jože Hebar.

A minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je prav tako udeležil otvoritve, v Maribor glede tega vprašanja ni prinesel pričakovanih novic: "Vemo, da imamo v Sloveniji težavo z odpadki in v prihodnosti bomo morali to problematiko obravnavati celostno. Zaenkrat kaže, da bo v Sloveniji potrebna najmanj ena sežigalnica, v kolikor bo potrebno iti v dve, pa ju bo treba obravnavati v paketu. Nima namreč smisla, da bi imeli prevelike moči, ampak je treba upoštevati vseslovenske razmere."

Na povedno se je odzval tudi župan Saša Arsenovič: "Mislim,da bo treba iti v smer energijske izrabe odpadkov tudi v Mariboru, ker če bo sežigalnica samo v Ljubljani, Maribor svojega toplovoda nanjo ne bo mogel priklopiti, ker je malo predaleč."

Je pa Kumer v Maribor prinesel tudi dobro novico, ministrstvo je namreč Energetiki odobrilo 1,3 milijona evrov za drugi projekt diverzifikacije virov, gradnjo kotla na lesno biomaso, s katero bi zagotovili še dodatnih osem odstotkov proizvedene toplote. Projekt naj bi bil zaključen leta 2025, kolikšna je njegova celotna vrednost pa za zdaj še ni znano.