"Navdušenje je bilo veliko in takoj se je priglasilo nas 120 meščanov v ta plemeniti krožek. Med temi sem bil tudi jaz," se je v Mariborskem večerniku Jutra leta 1936 spominjal takrat že 86-letni znani mariborski pivovar Josef Tscheligi. Vsi meščani so denarno prispevali, med prvo gasilsko opremo pa je bila lesena in precej nerodna ročna brizgalna. "V njenem košu so včasih shranjevali krompir in je radi razsušenosti večkrat nismo mogli spraviti v pogon. Ročna brizgalna je bila zelo težka, gasilci smo jo morali sami spraviti na požarišče in goniti jo je moralo izmenoma 16 mož, ki pa niso vzdržali nad tri minute."
Do svoje poroke leta 1876 je bil gospod Tscheligi gasilski plezalec, kasneje pa je pomagal, kolikor mu je pač dopuščal čas. Pri gasilstvu namreč ni šlo zgolj za varnost mesta, čeprav je bila ta na prvem mestu, ampak tudi za družabnost in odkritosrčno tovarištvo med tistimi, ki so nemalokrat tvegali tudi svoja življenja. "Bili so vrli možje, ki so veliko žrtvovali, da so oblikovali mariborsko gasilstvo kot res zanesljivo in udarno silo, znano daleč po svetu. Z uniformo se nismo postavljali, dobili smo neke preproste bluze, druga obleka je bila naša."
Leta 1892 je takratna Mariborska požarna bramba od mestne občine dobila hišo na Koroški cesti 12 in na tem naslovu najdemo gasilce še danes. Svoj prvi gasilski avto so mariborski gasilci dobili leta 1914. Desetega maja tega leta jim je župan Ivan Šmiderer podaril avto znamke Puch in to je bilo prvo gasilsko vozilo na motorni pogon na Štajerskem. Zanimivo, pa da so gasilci leta 1885 odklonili v svoj gasilski dom namestitev telefona, saj naj bi po njihovem šlo le za zanimivost, ki se pa ne bo obnesla. Sami so se raje zanesli na trobentače.
