"Kopališče na otoku je postalo privlačna točka ne samo za meščane in okoličane, ampak tudi za tujce, ki jih prihaja vsako leto vedno večje število v naš kraj."
Kako zanimivo, sveže, a tudi nekoliko grenko zvenijo ti 90 let stari stavki. Bilo je dober teden pred otvoritvijo kopalne sezone, kopališče pa je bilo že nared, da sprejme osvežitve željne domače in tuje obiskovalce. Izvedena so bila obsežna vzdrževalna dela, čeprav je bilo kopališče staro le tri leta. Izsekali so tako imenovano džunglo in razširili športna igrišča, uredili so odbojkarski igrišči in dve stezi za balinanje. Očistili so bazenske filtre ter zalili razpoke v bazenih in okoli njih. Poleg Olepševalnega društva, ki je skrbelo za zelene površine, je skrb za vse, kar je "s stališča tujskega prometa potrebno", prevzel občinski tujsko-prometni in kopališki odsek.
Restavracijo na Mariborskem otoku je najel znani mariborski gostinec Grga Basletič, ki je takrat vodil tudi Grajsko klet. "Skrbel bo, da bodo cene nizke in bo uvedel tudi menü, tako, da bodo mogli nekateri obiskovalci kopališča preživeti svoj prosti čas in počitnice na otoku. Restavracijske prostore in verando bo okrasil z zelenjem in cvetlicami."
Leta 1933 je Maribor, kakor vso Evropo, že pestila globoka gospodarska kriza, tako kot žepi meščanov verjetno tudi občinska blagajna ni bila najbolj polna. Kljub temu in kljub obsežnim vzdrževanim delom pa so ostale cene vstopnic na kopališče nespremenjene. O čemer lahko danes le sanjamo.
