Od nekdanje čolnarne so ostali le še stebri, ki so jih v osemdesetih letih obnovili in prekrili s streho.
Leta 1930 so do ribnikov napeljali elektriko, uredili so tudi stanovanje za hišnika z družino. "Sedaj vlada okrog paviljona tudi red," so zapisali v mariborskem večerniku Jutra. S postavitvijo čolnarne je ribnik postal priljubljena rekreacijska točka Mariborčanov, tam je bilo živahno poleti in pozimi.
"Kadar so na prvem ribniku 'izpluli' vsi čolni, se je pokazalo, da je veliko premajhen, saj so se zaletavali drug ob drugega. Tudi pozimi se je na ledu trlo ljudi. Ambiciozne drsalke v kratkih žametnih krilcih so vadile izvajanje obveznih likov, starejši pari pa so, držeč se za roke, vozili osmice, del ribnika so zasedli kegljači, vmes pa so se kar brez drsalk podili mulci, ki seveda niso plačali vstopnine," je zapisal dr. Sergej Vrišer.
Poleg rekreativnih drsalcev so lahko Mariborčani na ribniku občudovali tudi prave drsalce. Tako se je ob nastopu najboljših drsalcev športnega društva Ljubljana na obrežju ribnika februarja 1959 zbralo kar štiri tisoč radovednežev.
