Čez celo leto sta bila vsem v veselje, na zimo pa so ju morali umakniti v vrtnarijo v današnji Mladinski ulici 25, saj so ribniki zamrznili. "Tam so ju vsak dan puščali za nekaj časa na prosto, dokler se ni včeraj zmislil gospod samec, da bi bilo dobro, ako se dvigne v zračne višave in pogleda v druge kraje. Za njim je sfrčala tudi zvesta samica, ki pa je kmalu omagala, padla na tla in ostala v posesti presenečenega vrtnarja. Olepševalno društvo trpi na dezertaciji labuda več tisoč dinarjev škode in prosi morebitnega najditelja, naj vrne redko ptico proti nagradi," so pisali o pobegu v Mariborskem večerniku Jutra 11. marca 1929.
Med Mariborčani je zavladala velika žalost, saj sta se živalici meščanom zelo prikupili, najbolj pa so bili žalostni otroci. "Ko so naši malčki, občudovalci lepe labudje dvojice, doznali za ta nedostojen odhod bele ptice, so se najprej malo pojezili na labuda, potem jim je ostala za njim le še težka žalost. Dve noči ni mogla spati mariborska deca ob misli na to, da ne bo več drugega labuda na ribnik."
A zgodba ima srečen konec. Pobegli labod je mogoče začel pogrešati svojo užaloščeno nevesto. Ob vračanju je bila že trda tema, zato je pristal nedaleč od vrtnarije olepševalnega društva, kamor so ga vrnili naslednje jutro. "Veselje je popolno: 'Ona' se je oddahnila, Mariborčani stari in mladi pa se tudi radujemo. Za take romantične ekskurzije navdušenemu labudu bo pa vendarle treba privoščiti v bodoče na eni strani malo več vode, na drugi pa tudi varnostnih ukrepov!"