Prve aktivnosti za izgradnjo nove stavbe Univerzitetne knjižnice Maribor so se pričele že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, a projekt vse do sredine osemdesetih let ni bil uvrščen med investicije na področju kulture in izobraževanja.
Na razpis za obdobje 1986/90 je bilo prijavljenih 49 projektov, med njimi tudi NUK II. A ravnatelj dr. Bruno Hartman je verjel v projekt in se z dokumentacijo odpravil v Ljubljano. Načrti so bili dodelani "do zadnjega vijaka na stavbi", investicija je bila odobrena in leta 1986 je na zemljišču med Orožnovo, Gospejno in Miklošičevo ulico zasajena tudi prva lopata. Seveda tudi takrat ni šlo brez zapletov, nekajkrat je bila gradnja zaradi nerednega dotoka denarja ogrožena, a dela so bila v dveh letih zaključena in nova knjižnica je stala.
Preselitev več sto ton gradiva iz stare stavbo v novo je bila izjemno delo. Poleg zaposlenih so pri selitvi pomagali vojaki JLA in študenti, knjižnica pa je bila v tem času za svoje uporabnike zaprta zgolj mesec dni. Gradivo za selitev sem pomagal tisto poletje pripravljati tudi sam, na žalost pa pri selitvi nisem sodeloval. Je pa kakšnih 950 Mariborčanov. Četrtega oktobra 1988 so med staro stavbo v Prešernovi 1 in novo knjižnico sklenili živo verigo. Iz rok v roke so si podajali in preselili kakšnih 1500 knjig ter tako simbolično izkazali svojo povezanost s staro in novo univerzitetno knjižnico.
"To je bil preblisk iz mojega gledališkega življenja. Seveda so mi rekli, da je to šnops ideja. Ampak sem vztrajal, da bo dobro. In je tudi bilo!" se je kasneje tega spominjal Hartman. Selitev v novo stavbo pa je takrat pospremil z besedami: "Za Mariborčane in za nadaljnji razvoj mesta je izrednega pomena, v njej pa so uresničene želje in napori več generacij od začetka stoletja naprej. Ta stavba, ki je grajena po sodobnih merilih in novi tehnologiji, bo omogočila, da bo knjižnica postala informacijsko središče univerze, občanov, združenega dela in mesta nasploh. Želim si, da bi novo knjižnico, ki bo odprla vrata obiskovalcem 17. oktobra, Mariborčani tako izrabili, da bo koristila razvoju mesta in države."
