Tisti, ki smo danes že srednjih let, smo v osnovni šoli zagotovo vsaj enkrat šli na Sveti Duh na Ostrem vrhu, kjer je spomenik, posvečen Đuru Đakoviću in Nikoli Hečimoviću. Upam pa staviti, da nas velika večina ni imela pojma, zakaj je to obeležje tam. Konec aprila 1929 sta bila oba, Đaković, ključavničarski pomočnik, in Hečimović, nekdanji komunistični poslanec, izvoljen v Bosanskem Brodu, že nekaj dni priprta v zagrebških zaporih zavoljo razpečevanja komunistične propagande. Med zaslišanjem sta povedala, da sta v bližini jugoslovansko-avstrijske meje skrila večjo količino takrat prepovedane literature in da sta pripravljena sodelovati z oblastmi. Sodišče je zato odredilo, da se v spremstvu "eksortirata" v Maribor in nato v bližino meje, da pokažeta, kje je ta material.
25. aprila popoldan sta bila prepeljana na mejo. Najprej sta na skrivnem mestu, pri posestniku Šerlerju, izkopala dve zajetni vreči s komunistično literaturo. Ko se je pričelo mračiti, so se namenili nazaj proti Mariboru, a oba sta pričela govoriti o še enem skrivališču, kjer naj bi bilo zakopanega še več. Zato so se odpravili naprej proti meji v gozd. Ko so prispeli na kraj domnevnega drugega skrivališča, pa sta oba zbežala proti avstrijski meji. Na pozive orožnikov se nista ustavila in ti so za njima streljali. Ko so preiskali teren, pobeglih niso našli, bila je že tema, zato so se vrnili v Maribor in poročali o incidentu.
V nedeljo, 28. aprila, dopoldan je nato pastir avstrijskega posestnika iskal živino, ki mu je dan prej pobegnila v gozd, in tam je naletel na moški trupli. V Lučanah je najdbo naznanil avstrijskim orožnikom, ko so ti prispeli na kraj, so bili tam že jugoslovanski finančni organi. Trupli sta bili namreč točno na mejni črti. "Ugotovljeno je bilo, da je eden od mrtvecev nekdanji skupščinski poslanec Hečimović, drugi pa Djaković, oba iz Zagreba. Oba sta imela smrtonosne strele v srce. V zvezi s to preiskavo so bile izvršene pri Svetem Duhu štiri nadaljnje aretacije. Z ozirom na preiskavo pa oblasti drže njih imena v tajnosti," je poročal Mariborski večernik Jutra 29. aprila 1929.
