Z gospodarsko krizo v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja so se v Mariboru spopadli tudi s prireditvijo Mariborski teden. Sejmom, na katerem se je predstavljal gospodarski razvoj mesta in okolice. A drugo leto prireditve je prišlo do prvih kritičnih besed in nerganj, tudi o izboru plakatov za prireditev. Izbirala jih je strokovna komisija, nagrajeni osnutki pa so bili razstavljeni v palači Banovinske hranilnice (na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice).
"Po vseobči želji, naj podam nekoliko misli glede tega natečaja, posebno pa glede ocenjevanja razstavljenih letakov, menim, da je razpravljanje o taki stvari zelo kočljivo. Tudi udeležba na tej razstavi je bila precej pičla, ne glede na to, da se je je udeležilo več diletantov, ki smatrajo, da vsak papirček, ki visi na ulici, lahko imenujemo že lepak," zapiše v pismih bralcev 6. maja 1933 v Mariborskem večerniku Jutra profesor Viktor Cotič, akademski slikar, grafik, ilustrator in scenograf.
Hitro se je oglasil predsednik komisije inž. arh. Saša Dev in z izbornim besediščem utemeljil prvonagrajeni osnutek: "Prva nagrada je bila priznana osnutku pod geslom Esco (akad. slikar Schlick, Mg. arh. Korbar, Zagreb) s sledečo utemeljitvijo: Lepak je skrajno kultiviran, monumentalne kompozicije, prefinjen v razmerjih in barvah, ni šablonski, je jasno stiliziran in reprezentančen."
Nekoliko manj diplomatski pa je bil arhitekt Drev do profesorja Cotiča: "Značilno za poročilo g. profesorja in za javni kriticizem pa je dejstvo, da se pač uničuje sodbe juryja, da pa ni bil podan do danes niti še eden primer, kateri originalni in dobri osnutki so ušli očem strogih kritikov in kateri od nenagrajenih osnutkov bo bolj zaslužil nagrado. In to dejstvo potrjuje jury v zavesti, da je izvršila svojo nalogo kritično in objektivno, upoštevajoč pri tem široke in sodobne vidike."
