Jana Juvan
Točno dva meseca po obisku predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel je Univerzitetni klinični center Maribor (UKC) obiskala še predsednica države Nataša Pirc Musar. V prvi vrsti se je zahvalila vsem zaposlenim, sploh na onkološkem oddelku, na katerem "delajo v zelo težkih razmerah, da o bolnikih ne govorim, zato si resnično želim, da bo vlada še pospešila postopke, predvsem pri nabavi aparatur, ki jih onkologija potrebuje. Ne vidim razloga, zakaj bi bolniki na štajerskem koncu imeli slabšo raven zdravljenja, kot jo imamo na voljo v Ljubljani," je bila jasna predsednica. Ocenjuje, da je vlada to prepoznala in povedala, da naj bi se postopki kmalu začeli odvijati, tudi glede novega infekcijskega oddelka.
Visoki jesenski obiski politike v mariborski bolnišnici so se vsi v veliki meri zgodili zaradi težav z nadgradnjo onkologije, ki zamuja več kot leto dni. Ključni razlog za to je nerešeno vprašanje odkupa stavbe na Masarykovi ulici 24-26, ki stoji tik ob gradbišču. Nekateri od lastnikov štirinajstih stanovanj so se zato dvakrat pritožili na gradbeno dovoljenje za novo sedemnadstropno stolpnico onkologije, ki bo od njihove stavbe oddaljena slabe štiri decimetre. Gradbeno dovoljenje je zdaj veljavno, a država projekt nadaljuje na lastno odgovornost, saj so nekateri stanovalci vložili še upravni spor.
Pomagala bo vsakemu izbrisanemu
Ob robu obiska se je Nataša Pirc Musar odzvala tudi na poročanje Večera o zgodbi Dušana Grahovca, ki je skoraj dve leti bival v bolnišnici, ker ga zaradi nepokretnosti niso smeli odpustiti. Njegovo rešitev je zagotovila prav predsednica, ki mu je podelila dovoljenje za stalno prebivališče v Sloveniji, kar je pomenilo, da je lahko odšel v dom za starostnike. "To bom naredila za čisto vsakega. Ta velik črni madež Slovenije z izbrisanimi še do danes ni rešen, čeprav so nekatere stranke pred volitvami to obljubljale," je dejala Pirc Musar.
Spomnila je, da so z nekaterimi nevladnimi organizacijami pripravili tudi zakon, ki bi omogočil sistemsko rešitev, čemur naj bi bil naklonjen tudi minister za socialne zadeve Luka Mesec, kot je dejala, zato pričakuje, da bo to storjeno do konca mandata te vlade. "Dokler to ne bo rešeno, pa bom za čisto vsakega naredila, kar sem za tega gospoda. Nihče si ne zasluži umreti na cesti. To je moja zaveza tem ljudem, ki trpijo zaradi krivic, ki so se zgodile v preteklosti. Ti ljudje imajo pravico do stalnega prebivališča," je obljubila predsednica.
Ni razpisov za opremo in obsevalnike
Čeprav sta tako premier Golob kot ministrica Prevolnik Rupel zagotavljala, da se bodo postopki pospešili, se do danes ni veliko premaknilo. Pred dvema tednoma so podpisali pogodbe z lastniki petih stanovanj, ki so že julija soglašali s ponudbo države, čakajo pa še na overitev teh pogodb pri notarju. Glede preostalih devetih stanovanj se pogajanja niso premaknila z mrtve točke. Po naših podatkih naj bi se jutri začeli sestajati z njimi posamično - preko Družbe za upravljanje investicij (DRI), ki je pred letom in pol že začenjala pogovore s stanovalci, nato pa je prejšnji direktor Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) na ministrstvu za zdravje, Tomaž Pliberšek, DRI-ju pooblastila odvzel. Kot je znano, je Pliberšek konec oktobra odstopil, kot vršilec dolžnosti ga je nasledil Ivan Osrečki.
Ob nerešenih težavah z odkupom Masarykove ministrstvo za zdravje oziroma UNKIZ še vedno ni objavil niti razpisa za nabavo opreme za onkološki oddelek, kot tudi ne za nabavo dveh novih obsevalnih naprav, ki bi ju potrebovali že zdavnaj. Sedanja obsevalnika se namreč redno kvarita, nimata več garancije, težko najdejo tudi rezervne dele za popravila. Vlada je denar za nabavo že zagotovila v državnem proračunu, vendar pa bi ministrstvo moralo podati bodisi pooblastilo bolnišnici za njuno nabavo bodisi objaviti javni razpis. Stroka opozarja, da vzpostavitev novih obsevalnikov poteka več mesecev, sploh njihovo umerjanje, zato bi takojšnje naročilo obsevalnika v najboljšem primeru pomenilo, da bi lahko bolnike obsevali šele čez kakšno leto dni.
Izlivi fekalij in prazne obljube
Ker je stavba onkologije že nadgrajena za tri nadstropja, čakajo tudi na nabavo opreme za nove prostore, kar se prav tako še ni zgodilo. Medtem so prostorske razmere za bolnike in zaposlene še naprej težke, poleg pomanjkanja prostora (zaposleni imajo prostore v začasnih kontejnerjih) jim težave povzročajo tudi občasni izlivi fekalij, ker naj bi se sesedala glavna kanalizacijska cev.
"Obisk premierja in ministrice za zdravje natančno pred dvema mesecema, ko sta gostobesedno trosila smele obete, bi nas lahko naučil, da so obljube vladajočih o onkologiji večidel prazne. Izvršilna oblast v dveh mesecih ni naredila nič od napovedanega," opozarja Polona Selič Zupančič, onkološka bolnica, ki je s kolegico Klavdijo Kokol javno večkrat opozorila na posledice zapletov z nadgradnjo onkologije.
Gradnja tako imenovane druge faze projekta, nove sedemnadstropne onkološke stolpnice, se sicer nadaljuje. Podjetje GH Holding, ki je bilo izbrano za ta 65-milijonski projekt, že postavlja ogrodje za izgradnjo drugega nadstropja. Če bi dela potekala po načrtu, bi bila stolpnica postavljena do septembra prihodnjega leta. "To, da stroji brnijo na gradbišču, ni noben dosežek. Zakaj je 13 mesecev gradbišče mirovalo in je bila povzročena škoda, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ni ne pojasnjeno ne sankcionirano. Odločevalci se vedejo, kot da živijo v svetu brez morale in posledic. Za onkološke bolnike jim gotovo ni mar in ministrica se onkološkim bolnikom iz severovzhodne Slovenije še vedno ni opravičila, čeprav je njena neučinkovitost poslabšala kakovost njihovega življenja in varnost zdravljenja. Nekaterim se niti ne more več opravičiti," doda Polona Selič Zupančič, ki upa, da bo predsednica države "z moralno avtoriteto svoje funkcije pustila drugačen priokus po današnjem obisku. Vsekakor ji želim, da se ne bi pustila slepiti leporečenju."
Predsednici se je za obisk zahvalil direktor UKC Maribor, dr. Vojko Flis, ki je dejal, da ji je pokazal tudi nekatere "vrhove" mariborske bolnišnice. Razkazali so ji oddelka za kardiokirurgijo in nevrokirurgijo ter robotko Frido, ki so jo nedavno preselili na enoto pedopsihiatrije.
