V Selnici ob Dravi so slavnostno odprli Vrtec Kobanček, ki ne ustreza zgolj nujnim prostorskim potrebam najmlajših v občini, pač pa tudi promovira slovensko lesnopredelovalno industrijo in energetsko učinkovitost. Gre za prvi vrtec v državi, grajen iz slovenskega lesa. Dotrajanost objekta in prostorska stiska 50 let starega vrtca, ko je kar šest od desetih oddelkov vrtčevskih otrok gostovalo v šolskih prostorih, sta občino pod vodstvom županje Vlaste Krmelj prepričali, da je investicija v novo stavbo vrtca nujna in potrebna. V ponedeljek bo v nov vrtec vstopilo približno 150 otrok. 

Investicija vredna skoraj šest milijonov evrov

"Vrtec pomeni za občino osnovno komponento dolgoročnega razvoja, saj brez njega ni mladih družin in posledično se občina stara. Posebno pa smo ponosni, da je naš vrtec eden najsodobnejših v Sloveniji in Evropski uniji," je povedala županja. In spomnila, da je občina leta 2019 kupila prvo zemljišče, naročila projekte, nato so kupili še eno zemljišče, leta 2021 spremenili občinski podrobni prostorski načrt in pridobili gradbeno dovoljenje. Pred dvema letoma pa izbrali izvajalca. Leto in devet mesecev je trajala gradnja. Vrtec sta zgradili podjetji GIC Gradnje in Lumar IG. Gre za skoraj ničenergijski objekt, zgrajen iz slovenskega smrekovega lesa iz kočevskega gozda in z uporabo inovativne slovenske tehnologije iQwood, ki je prejela zlato nagrado za inovativnost nemškega gospodarstva in je plod Lumarjevih strokovnjakov. 

Vrednost investicije z ureditvijo okolice je skoraj šest milijonov evrov. Glavnina stroškov je na plečih občinskega proračuna, za to so najeli tudi 2,5-milijonski kredit. So pa v postopku pridobivanja nepovratnih sredstev Eko sklada v višini 755.000 evrov, 400.000 evrov je zagotovilo še ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gradnjo tega vrtca lani izbralo za javni demonstracijski leseni objekt za promocijo slovenskega lesa. Za stene in stropove novega vrtca je bilo porabljeno 510 kubičnih metrov lesa. Les predstavlja 80 odstotkov uporabljenih materialov. 

Brez lepil, kemikalij, umetnih mas

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je izpostavil, da so se lani odločili, da pisanje letakov in objave v medijih niso prava promocija slovenskega lesa. "Prava promocija je, da podpremo prave zgradbe. Radi razlagamo, da smo gozdnata dežela. Les za ta vrtec je v celoti zrasel, bil posekan in obdelan v Sloveniji in iz njega je bila narejena stavba. Zato je ta vrtec dobil finančno podporo. Zaradi tega dobrega primera bo ministrstvo letos finančno podprlo štiri objekte, narejene iz slovenskega lesa, prihodnje leto pa še več," napoveduje Židan. 

Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG, poudarja, da je nujno, da preide država od besed k dejanjem. "To je res trajnostno grajen objekt in predvsem dokaz, da je možno tudi v Sloveniji takšne objekte postavljati z domačo tehnologijo, kar pa je žal preredko. Večina javnih objektov, ki bi lahko bili grajeni v lesu, se namreč projektira v betonu, kar je izgubljena priložnost za domačo lesno industrijo. Tu je država finančno podprla projekt, vendar ena lastovka še ne prinese pomladi," je kritičen. Dodaja, da so stene vrtca grajene po prastarih principih, vendar s sodobno tehnologijo, brez uporabe lepil, kemikalij, umetnih mas. Še posebno pomembno je, da je uporabljen slovenski les, s tem je ogljični odtis objekta izjemno majhen.

Želijo si samostojno kuhinjo

"Najbolj nas veseli, da bodo otroci bivali v okolju prijazni stavbi. Pa da bodo vsi združeni na enem mestu, saj so doslej več kot 15 let delno gostovali v šoli, in bodo lažje delovali kot celotna skupnost," je izjemno zadovoljna Manja Kokalj, ravnateljica vrtca in osnovne šole Selnica ob Dravi.

Vrtec se razprostira na nekaj več kot 3000 kvadratnih metrov bivalne površine. Urejenih je deset oddelkov. Toliko jih ima tudi obstoječi vrtec, ki je zaradi manjše kvadrature igralnic lahko sprejel manj otrok. "V novem vrtcu so vse igralnice velike med 54 in 56 kvadratnimi metri in lahko sprejmemo maksimalen normativ otrok," je pojasnila ravnateljica. V novogradnji so tudi gibalnica in športna igralnica, terase, prostori za strokovne sodelavce, upravni in gospodarski prostori ter drugi prostori.

Najprej je bila v projektu predvidena razdelilna kuhinja, a po dodatnem razmisleku je bila načrtovana samostojna kuhinja. Ta še ni dokončana, zato bodo hrano za vrtčevske otroke vozili iz šolske kuhinje, za kar so nabavili opremo. "Šolska kuhinja je majhna, ni primerna, delamo kompromise in delamo s težavo, nekateri aparati so stari 40 let. Zakonsko je nekako opredeljeno, da naj bi otroci prvega starostnega obdobja imeli svojo kuhinjo, in v starem vrtcu so jo imeli," izpostavlja nujnost gradnje kuhinje organizatorka prehrane Barbara Ozbič Kirijakopulos.