Barbara Bradač
V Sloveniji skokovito raste količina električne in elektronske opreme, ki jo proizvajalci dajejo na tržišče in jo potrošniki tudi kupijo. "Na trg gre približno 55 tisoč ton, od tega jih kot e-odpadke zberemo okoli 15 tisoč ton. Tako se v gospodinjstvih kopiči delujoča ali nedelujoča oprema. Vprašati se moramo, ali jo je možno komu podariti, ali jo je možno popraviti, morda dati v ponovno uporabo, morda souporabljati s člani družine, prijatelji, člani društev in na ta način povečati uporabnost in uporabno dobo teh izdelkov. Recikliranje e-odpadka mora biti na koncu verige," je na strokovni konferenci na temo prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo, ki je potekala v Mariboru, povedal direktor družbe ZEOS Emil Šehić.
Skupaj z društvom Ekologi brez meja so ob konferenci pred IZUM-om organizirali tudi mariborski Festival ponovne uporabe. Predstavljale so se lokalne gonilne sile na področju ponovne uporabe in popravil. Poleg Zelene japke, Ropotarnice, NineRozine, Mariborske kolesarske mreže in Reusable Technologies tudi ZPM Maribor z izmenjevalnico oblačil za mlade Cunjami.
Marinka Vovk iz Centra ponovne uporabe opaža, da zlasti med mladimi ni več hlepenja po več in samo po novem, pa čeprav je razlika v ceni med nakupom novega ali že uporabljenega včasih minimalna, a se zavedajo, da s takšnim nakupom širše prispevajo k družbi in okolju. Le 17 odstotkov e-opreme se vrne v ponovno uporabo. Ladeja Godina Košir iz Inštituta za krožno gospodarstvo je izpostavila dobri praksi Francije in Avstrije, ki sofinancirata popravila za ponovno uporabo.
