"Boste penino?" so nas povprašali natakarji, ko smo vstopili v Žički dvor in dokazali, da izpolnjujemo pogoje PCT. "Ja, prosim," smo odgovorili, stegnili roko in pričakovali navaden pecljast kozarec. A že aperitiv na prvi pop-up večerji v Sloveniji, se je začel s presenečenjem. Kozarec je imel tri peclje, v katerih je bilo videti grozdne pečke. Nemudoma smo bili postavljeni pred prvi izziv, za katero nogo torej prijeti?
Počasi so začeli prihajati gostje, v zraku je bilo čutiti prijetno pričakovanje. Vedeli smo namreč, da se obeta kulinarično dizajnerska izkušnja, ki je rezultat projekta DESIGN DINNING, ki je nastal v sodelovanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Centra za kreativnost v okviru Distributed Design Market Platform. Vodja Centra za kreativnost Anja Zorko ter vodja projekta Urška Krivograd sta še pred začetkom dogodka s kroženjem med gosti in toplimi besedami skrbeli, da je bilo vzdušje kar se da domače.
Želel si je neudobnih kosov
Devet izbranih oblikovalcev in oblikovalskih kolektivov je svojo novo, omejeno serijo unikatnih kosov za pogrinjek, ki so bili namenjeni tudi prodaji, predstavilo v spodelovanju z mladim chefom restavracije Tabar Jakobom Pinatrjem, ki je pripravili 9-hodni vegetarijaski meni. Najprej so sicer nameravali izbrati Ano Roš, a so se po premisleku odločili za Pintarja. "To je bolj sovpadalo z našim konceptom, da se predstavi odlične mlade in neuveljavljene kreativce tako na oblikovalski kot tudi kulinarični sferi," je pojasnila Zorkova. Pintar je oblikovalce prosil, da naj izdelajo kose, ki bodo kar se da neudobni in mu bodo predstavljali kar največji izziv. Da pa je slednjega še povečal, se je odločil za vegetarijanski jedilnik.
Za Maribor so se odločili na pobudo mariborskega dela Centra za kreativnost. "Maribor je enako oddaljen od Ljubljane kot je Ljubljana od Maribora," je odločitev pojasnila Krivograd.
Mesta za obe večerji sta se hitro zapolnili, videti je bilo celo goste iz Zagreba in Nove Gorice. Vsaka jed je bila predstavljena na enem oblikovalskem kosu, ki ga je oblikoval en mlad oblikovalec. Naj se gre za kulinariko ali pa oblikovanje, oboje zasleduje iste cilje: lokalno, trajnostno, obredno in izkustveno, je izpostavila Krivogradova in dodala, da je prehranjevanje vedno obredno in tesno povezano z oblikovanjem. Kot smo kmalu izvedeli, je bil kozarec s penino, s katerim smo na začetku imeli nekaj težav, že prvi kos.
Pogrinjek kot okras v stanovanju
Po nagovoru smo skupaj z ostalimi gosti (bilo nas je okrog trideset) sedli za dolgo zavito mizo, ki je bila izbrana z namenom, da bi spodbudila interakcijo. Da je na mizi že prva jed, smo ugotovili šele, ko nas je na to opozoril Pintar. Kreker iz tapioke in barvil rdeče in rjave čebule ter klorofila je bil namreč videti bolj kot namizni okras, nastal je pa v sodelovanju z edino na večerji prisotno oblikovalko Romano Brino Gobec, ki je ustvarila nad našimi glavami razprostirajoč lebdeči prt. Lomljenje krekerjev za isto mizo in razpravljanje o okusu je nemudoma ogrelo goste in cilj, da se ljudje med seboj povežejo, je bil dosežen. Ob drugi jedi, nabodeni in na ognju pečeni fermentirani rdeči pesi in gorenjskim krofom, ki je bila postežena na veliki navpično postavljeni vilici, nas je chef opozoril, da je tudi iznajdljivost, kako jed pojesti (pribora in krožnikov ni bilo na mizi) del kulinarične izkušnje. "Tako boste videli, kako sem se počutil, ko sem zlagal hrano na te zadeve, ki so mi jih prinašali," je pripomnil. Ob tem nas je prešinilo, da pred nami ni večerja, ampak izkustven dogodek, ki spominja na tiste, ki jih prireja chef Heston Blumenthal, predvajajo se pa po televiziji. In res. Vsaka jed je bila sestavljena iz različnih tekstur, okusov, vizualnih učinkov in povsem svoje zgodbe o nastanku. Senzorično smo se sprehajali od koruzne njive, Prešernove zdravljice pa do odpadne plastike na plažah. Ujemajoča se vinska spremljava je dobro vzdušje še izboljšala in kmalu je bilo iz vseh koncev slišati slave smeha in živahne pogovore.
Tudi Mašo Ošlak, študentko farmacije, ki se je skupaj s sošolcem pripeljala iz Ljubljane, je prijetno vzdušje presenetilo. "V Sloveniji imamo veliko dobrih kuharjev, ki pripravijo dober obrok, a tukaj sta bila enakovreden del jedi še vzdušje in vzbujanje občutij," je povedala. "Všeč mi je, da lahko te kose pogrinjkov uporabiš tudi kot dizajnerski okras v stanovanju," je sklenila Ošlakova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
