(FOTO) Spomeniki v Mariboru, 4. del: Kje so poljubi, dečki in angeli

Če bi se v Mariboru radi počutili kot v filmu, je ena od možnosti, da se zazrete v stensko risbo na parkirišču pri pravni fakulteti. Črno-bela poslikava zaljubljenega para spominja na znane filmske prizore s srečnim koncem, ko se zgodba zaključi s poljubom glavnih junakov. Opazovalca prevzame že velikost, ogromna, šest metrov visoka in 18 metrov dolga je kreacija. Umetnica Petra Varl, ki se rada poigrava z različnimi formati in na urbane površine vnaša likovno popestritev, je leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, upodobila svoj priljubljeni motiv - intimni trenutek para, ki si v opojni sreči izmenjuje poljub in pozablja na svet okoli sebe. Istega leta je Varlova po mestu ustvarila več znakov, ki ljudi vabijo k prijaznemu, igrivemu obnašanju.

Slika z naslovom Poljub spada med sodobne umetniške sledi v Mariboru, kamor prištevajo kiparska dela, stenske risbe, reliefe, fontane, mozaike, grafite, formo vivo (predstavili smo jo v prvem delu) in prostorske intervencije, ki so nastale v drugi polovici 20. stoletja in kasneje. Večinoma gre za narativne prizore in samostojne figure.

Karlek in njegov dvojček Gabrijel

Fantek z vrčem Mariborčana Gabrijela Kolbiča na Slomškovem trgu je ena najbolj prepoznavnih mariborskih fontan, ki jo krasi kip fantiča s trebušasto posodo za nalivanje. Eno prvih Kolbičevih javnih kiparskih del iz leta 1947 je meščanom priraslo k srcu, zato so ga poimenovali Karlek oziroma Korlek. "Po takratnem županu Karlu Rakuši," pojasnjuje Brigita Strnad, muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) in vodja pedagoškega programa. Skulptura je znana tudi po ikonografsko netočnem, a ljudsko zakoreninjenem imenu "fantek, ki lula".

V Kolbičevem opusu je motiv dečkov in deklic pogost. Leta 1995 je v Mestnem parku nastal Deček z grozdom ali Karlekov skoraj štiri desetletja starejši dvojček, Strnadova v šali povleče vzporednice. "Zelo sta si podobna. Podobno velika sta in imata podobno pričesko. Avtor je isti." Deček z grozdom je nadomestil vandalsko uničen Kolbičev kip Deklice in dečka. Da bi počastili kiparja ob njegovi osemdesetletnici in se mu zahvalili za njegov bogat prispevek mestu, so ga poimenovali Gabrijel. V rokah ima velik grozd in vrč, kar implicira na tradicijo vina in vinogradništva v mariborskem okolišu. Tudi Karlek in Gabrijel sta bila deležna vandalizma, prevrnjena in poškodovana.

Dobra duhovna bitja

So pa v Mariboru tudi dobra duhovna bitja, ki se jih je mogoče fizično dotakniti. Na Vrbanskem platoju, kjer naj bi zaživel park skulptur, so Angeli Lučke Koščak. Trije kipi iz barvanega cementa različnih odtenkov so del projekta, v katerem so bili leta 2002 trije angeli izdelani za Grosuplje in leta 2004 trije za Maribor. Ti so tam edini in osamljeni, vidni so tudi s Kalvarije. Marsikoga spominjajo na monumentalne kipe, ki so jih na Velikonočnem otoku izdelali prebivalci in so uvrščeni na Unescov seznam kulturne dediščine. Mariborski park, ki bi promoviral sodobno kiparstvo, ni nikoli zaživel, čeprav so ga poskušali vzpostaviti še epekajevskega leta 2012 pred pedagoško fakulteto.

Takrat so v bližino fakultete umestili skulpturo Poslednji dotik Dragice Čadež, v publikaciji UGM o umetniških sledeh v mestu piše Andreja Rakovec. Visoka umetnina je iz hrastovega debla (les je Čadeževi zelo blizu), pri čemer je kiparka poskušala s čim manj posegi v material ustvariti ambientalno skulpturo, ki omogoča sprehod okrog nje in znotraj. Naslov Poslednji dotik po besedah kiparke lahko zaznamuje človekov odnos do narave ali intimen navdih v opazovanju naravne forme.

Odziv na potrošništvo

Brigita Strnad med zanimivimi, sodobnimi stvaritvami izpostavi hišo z grafiti v Jenkovi ulici. Avtorji, ki delujejo pod okriljem Studia 39, so leta 2012 v okviru projekta Porišimo Maribor v dogovoru z lastniki poslikali javne in zasebne površine. Tako je umetniški tandem Veli & Amos na pročelju hiše mariborskega umetnika Boruta Popenka ustvaril črno-belo kompozicijo z barvnimi detajli, ki delujejo kot fantastičen intermezzo v stanovanjski četrti.

Omeniti velja še začasne prostorske intervencije zadnjih dveh desetletij in družbeno angažirane akcije kot odraz aktualnih vprašanj. Mariborski umetniki so spoznali, da mestno jedro, ki je po izgradnji nakupovalno-zabaviščnih središč doživljalo vsebinsko izpraznjenost, potrebuje nov umetniški impulz. Z intervencijami, ki so obiskovalce spodbujale k participaciji, so neposredno nagovarjali javnost in opozarjali na problematiko odnosa do urbanega prostora. Tako je recimo društvu TU leta 2004 napolnilo izpraznjene mestne izložbe in vzpostavilo razstavni prostor na Koroški cesti. Toni Soprano je leta 2016 okna stavbe na Trgu Leona Štuklja oblepila z avtomobili in jo poimenovala Mestna garaža.