Jana Juvan
"Aport, samo to besedo morate poznati. Po češko to pomeni 'prinesi'," je Tanja Lužar najmlajšim razložila pred prvo sobotno predstavo Poletnega lutkovnega pristana ljubezensko pasjo zgodbo Ču ču. Žvižg. Hov! Več besed bi bilo odveč. Češki lutkarji Naivnega gledališča Liberec, ki so zdaj že stari znanci tega 33-letnega festivala, so ubrali univerzalni jezik - pasji lajež, zvoke vlaka in humor. Deluje v vseh jezikih in med vsemi generacijami, se je strinjal igralec Adam Kubišta.
S predstavo, ki je stara že štiri leta, a je skoraj dve leti vmes niso igrali, potujejo zdaj po vsem svetu. Prihodnji vikend gredo na Finsko, potem na Dansko pa čez lužo v Čikago in Toronto, jeseni morda tudi na Japonsko ... "Nismo pa še bili v državi, kjer bi jedli pse. Tam bi predstavo morda drugače sprejeli," se je namuznil Kubišta. Režiserka predstave Michaela Homolová pa je povedala, da se radi vračajo v Maribor. "Je zelo ljubko mesto, z gorami in to veliko reko Dravo."
Spet tako, kot mora biti
Posebno noto so v predstavi, kjer so v glavni vlogi psi v obliki lesenih marionet, ki se prevažajo z vlaki, imela tudi nežna glasbila. Tudi zato, ker so češki ustvarjalci ksilofona metalofon in litofon izdelali s pomočjo tamkajšnjega lokalnega društva oseb s posebnimi potrebami, nam je razložila Homolová.
Mednarodno odprtost so lutkarji v preteklih dveh sezonah najbolj pogrešali. Festival je poleg obiskovalcev tudi za izvajalce izjemna priložnost za povezovanje z umetniki z različnih koncev. In tako se že po prvem festivalskem vikendu pletejo nove naveze za tuja gostovanja v Kanadi, je namignila Lužarjeva. Prizna, da je bil v preteklih dveh koronskih letih velik izziv spraviti tujce na festival, zato jih je bila le peščica. Poleg tega prej zaradi omejitev in razdalj niti ne bi bilo smiselno izvajati takšne predstave, kjer je bistvo intimna postavitev majhnega odra med gledalci, da ti intenzivneje začutijo bližino igre, doda. "Skoraj smo že pozabili, kako je biti v gledališču. Veseli me, da je povsod spet tako, kot mora biti. Vizija sveta je ostala enaka," je dejal Kubišta.
Kdo je car?
Tudi v nedeljo je nastopil izvajalec, ki je stalnica Poletnega lutkovnega pristana. Joseph Nzobandora - Jose je z Gledališčem MalihVelikih tokrat otrokom pokazal, kdo je pravi car živali. V istoimenski predstavi, ki je bila prav tako dobro obiskana, je otroke naučil, kaj zares šteje za carsko in kako se potem to tudi zapoje.
Popoldan pa je bila v Mestnem parku prva izvedba lutk, ki bodo do konca poletja vsako nedeljo ob 18. uri popestrile dogajanje v ArtKampu. Če ste torej zamudili Friderika, grajsko podgano ali katero od predstav, ki so bile v Lutkovnem gledališču prvi festivalski vikend, bo še veliko priložnosti.
Ta mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo bo postregel še z veliko dobrega. Tudi za mladostnike in odrasle. Prihodnji vikend bo v Umetnostni galeriji Maribor tudi likovna ustvarjalnica za malčke, v zadnjem tednu pa še robotske delavnice za starejše od pet let. Za ljubitelje francoskega stripa o Asterixu je v času festivala na ogled razstava ob 60. obletnici prve izdaje knjig o tem pogumnem galskem junaku. In še praktična opomba: vstopnice velja kupiti čim prej, saj se sedeži po simbolični ceni en evro hitro polnijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
