(INTERVJU) Korošec Primož Pušnik je pognal korenine na La Gomeri. Kdo je Slovenec z otoka, ki mu zaupa Merklova

Kako in kdaj ste se pravzaprav znašli na Kanarskih otokih?

"Po študiju strojništva sem leta 1994 s kolegi šel za tri mesece v Indijo in Nepal in tam sem spoznal bodočo ženo Anne, sicer Belgijko. Po vrnitvi domov sva se še obiskala in leta 1996 z nahrbtniki za pol leta odšla na skupno potovanje v Južno Ameriko. Ko sva se vrnila, v Sloveniji za moj profil strojnika ni bilo neke prave službe v velikih firmah, vse se je nekako prestrukturiralo, bolj slabo je bilo. Tudi za Anne, ki je pravnica in je bila tujka, za delo v Sloveniji ni bilo prav lahko. Razmišljala sva, kaj zdaj, in ker je v Belgiji bolj 'klinčevo' vreme, sva si rekla, da bi šla v življenju nekam na sonce in bova potem videla, kako naprej. In tako sva leta 1999 prišla na Kanarske otoke. Usmerjen sem bil v svet. Ostalo mi je še nekaj izpitov, tako da faksa potem nisem končal."

Verjetno pa nista prišla čisto na blef, sta iskala delo?

"Najprej je službo preko turistične agencije Neckermann dobila ona, sam pa sem tukaj spoznal Norvežane, ki so mi ponudili delo na golf igrišču na tem našem malem otoku La Gomera, ki je drugi najmanjši med sedmerico največjih Kanarskih otokov. Načrtovala sva, da bova tukaj začela, potem pa bova videla, ali se morda vrneva, ampak sva začela kar podaljševati: s treh mesecev na šest, pa na eno leto in zdaj se jih je nabralo že 22."

Kakšen je bil začetek v majhnem okolju? La Gomera ima namreč le 22 tisoč prebivalcev. Skupaj živi na Kanarskih otokih sicer 2,2 milijona ljudi, od tega največ, 950.000, na veliko bolj znanem Tenerifu ...

"Najprej sem začel sodelovati kot tehnik pri gradnji golf igrišča. Veliko mi je pomagalo tehnično znanje, pomembno pa je bilo tudi, da sem znal jezike. Leta 2006 so me najprej postavili za direktorja golf igrišča, nato pa leta 2009 za direktorja La Gomera Assets – torej kompletnega premoženja, hotela, golf igrišča, obdelovalnih kmetijskih površin ... Mi imamo lastno komunalo, zajetja vode in vodnjake, kjer se voda nabira po dežju v okoliških planinah, svojo razsoljevalno napravo, zalivanje golf igrišč in marsikaj, kar je treba obvladovati. Naše podjetje Fred Olsen ima tudi lastno floto plovil s sedežem na Tenerifu. Tega dela ne vodim jaz, ampak kolega. Firma ima največ plovil na otočju, ker ves čas zagotavlja promet med La Gomero, Tenerifi, La Palmo, Gran Canario, Fuerteventuro, tudi s celino. Sicer pa ima otok naravni park s pragozdom, ki je najbolj obiskan v celotni Španiji in ga letno obišče okoli 900.000 ljudi, veliko ljudi pride na treking."

Kako pa so lastniki sploh prišli sem?

"Najprej, v prejšnjem stoletju, je na otok prišel Thomas Olsen, ki je začel izvažati banane in paradižnik v London in Skandinavijo. To je bil takrat luksuzen pridelek in se je drago plačal. Iz vsega tega je nastalo to. Zdaj pa podjetje vodi Fred Olsen z družino."

Koliko ljudi dela v podjetju, ki ga vodite vi?

"Največ jih je v Hotelu Jardin Tecina, trenutno 290, odvisno od zasedenosti. Ko smo povsem polni, imamo tudi do 350 ljudi. Naš hotel je sestavljen iz glavne zgradbe, kjer so restavracije, sobe so v bungalovih, golf igrišče pa je takoj nad hotelom. Tudi Angela Merkel, nemška kanclerka, pride večkrat, v našem hotelu je bila sedemkrat."

Gotovo išče mir. Videl sem tudi nekatere njene fotografije svetovnih medijev, kako je z možem na pohodih, torej ni skrivnost, da obožuje otok. Pa ste jo spoznali?

"Sem. Po navadi je prišla za veliko noč za en teden."

Zdaj bo imela še več časa, ko odhaja s pomembnega položaja. Pa imate potem kake posebne varnostne pogoje?

"Zagotovo bo prišla kaj pogledat. Vse je tako, kot mora biti, varnost in zasebnost sta zelo pomembni."

Vaš hotel in vaše delo direktorja pa nista klasična, vodite namreč tudi pridelavo zelenjave in sadja?

"Tako je, eno je turistični, hotelski del, drugi del pa kmetijski s plantažami. Pridelujemo sadje in zelenjavo, torej pri tem ne prevozimo niti kilometra. Vse, kar pridelamo, potem tudi serviramo strankam v hotelu, le kar pridelamo več, prodamo v supermarkete."

Kaj pa vzgajate?

"Banane, paradižnik, različne solate, vse, kar potrebujemo. Nad golf igriščem pa smo zgradili tudi 186 apartmajev in hišic Pueblo Don Tomas, kjer je prav tako treba urejati okolico. Tam imamo zaposlenih še 28 ljudi, ki delajo na plantažah in se ukvarjajo z urejanjem zelenih površin."

Kaj ste danes urejali?

"Z oskrbovalcem sva prekontrolirala zelenice, kvaliteto trave na golf igrišču. Vedno je treba pogledati, kako je s plastmi zemlje, da ne začnejo koreninice gniti, in tako dalje."

Vaš hotel je letos prejel posebno nagrado združenja CEHAT (španskih hotelirjev) v kategoriji luksuznih eko/green hotelov. S čim ste si to zaslužili?

"Smo v času ekološke tranzicije in delujemo okoljevarstveno. Vso vodo recikliramo in jo grejemo s sončnimi paneli, letos bomo zgradili še tri fotovoltaične postaje, da elektriko 'pridelamo' zase - za hotel, za razsoljevalno napravo in za vodnjake za zalivanje. Naš hotel ni neka stolpnica, ampak so to bungalovi nad prepadom na skali z veliko zelenic, kar je treba vzdrževati. Odpadke kompostiramo, imamo tudi krave, gnojimo tudi z njihovim naravnih gnojem, kot na 'finci' - kmetiji. Gre za neko krožno ekonomijo. Veliko hotelov si tega ne more privoščiti, ker nimajo dovolj ozemlja. Za naš otok je to idealno, ker ni tako turistično oblegan, kot so Tenerife, Gran Canaria, Lanzarotte ali Fuerteventura.

Zelo forsiramo okoljevarstveni princip, zato smo tudi dobili nagrado na kongresu v Oviedu. Ko smo predstavili projekt, se s tem seveda nihče ni mogel primerjati. Naš lastnik Fred Olsen, ki je zdaj star 93 let, je to vselej zelo spodbujal in razlagal, da je to prihodnost. Živi na Norveškem, dvakrat na leto pride, tukaj ima svojo hišo."

Kolikšen pa je letni prihodek vašega podjetja in koliko je letni prihodek od turizma na celotnih Kanarskih otokih?

"Naš prihodek je 22 milijonov evrov, prihodki celotnega turizma na otokih pa znašajo 4 milijarde evrov, letos do tretjega semestra 2 milijardi 200 milijonov evrov."

Kako pa na otočju obvladujete epidemijo koronavirusa?

"Paradoks je, da je prvi potrjen primer v Španiji bil neki Nemec, ki je prišel na dopust prav na naš otok. Ampak je vse steklo v redu, obvestili so zdravstvenike, ki so ga pravočasno izolirali. Na otoku potem ni bilo širitve precej časa, kasneje pa. Odkar se je začela epidemija, smo imeli na La Gomeri 430 okuženih, zdaj jih je okoli osem. Smo pa precepljeni, 90 odstotkov populacije na Kanarskih otokih je precepljene. Največ okužb je na Tenerifu in Gran Canarii, drugje jih skoraj ni."

Kako pa se je epidemija poznala na obisku?

"Na začetku je bilo stresno. Najprej ni bilo turistov, ker so se po vsej Evropi pričeli lockdowni, ljudje niso potovali. Tudi mi smo zaradi dekreta morali zapreti za dva meseca. Ko so se zadeve odprle, pa si moral na letališču ali v luki pokazati negativen test in si lahko vstopil. Dokler ni bilo cepiva, je dobro funkcioniralo s testiranji. Tukaj je bolje tudi zato, ker nimamo zime, bolnišnice niso bile polne, kot na primer v celinski Španiji v Madridu ali Barceloni, tukaj tudi ni tako hladno in se bolezen tudi ne širi tako hitro."

Kakšni ukrepi veljajo sedaj?

"Vsi potniki, ki pridejo na otoke, morajo pokazati certifikat, da so cepljeni, preboleli, ali pa imajo negativen test. Maske je treba nositi v notranjih prostorih, restavracije so znotraj lahko zasedene 70-, zunaj pa 100-odstotno. Zvečer ni časovnih omejitev glede odprtja. Pričakuje se tudi uvedba korona certifikata za vstop v restavracije, bare in diskoteke. Ampak, kot rečeno, tukaj ni panike, saj je 90 odstotkov ljudi cepljenih."

Kolikšna škoda pa je bila povzročena otokom, ki so vendarle močno odvisni od turizma?

"Tukaj je 40 odstotkov ekonomije turizem, izpad je bil ogromen, ampak je država s paketom evropske pomoči veliko pomagala. Ko smo imeli zaprto, so vsi zaposleni začasno prekinili delo, kot bi šli na zavod za zaposlovanje, država pa jim je plačala 75 odstotkov plače, zato ni bilo večjih socialnih težav. Ko se je spet odprlo in smo imeli na primer le 150 gostov, je lahko zanje skrbelo le 80 zaposlenih, drugim smo ohranili prejšnji status. Ob fleksibilnosti smo lažje prebrodili krizo."

Od česa poleg turizma še živijo ljudje na otočju?

"Od storitev, ribištva, kmetijstva ..."

V Sloveniji so v pomoč delili tudi turistične bone, pa pri vas?

"Tudi pri nas so spodbujali domači turizem. Dokler še ni bilo cepiva, tudi Španci niso kaj dosti potovali. Vlada Kanarskih otokov, ta ima institucije med Gran Canario in Tenerifom, kjer je tudi parlament, je z žrebom med prebivalstvo otoka razdelila 50.000 bonov v vrednosti 200 evrov, ki so jih lahko porabili na otoku. Sicer pa so turistična podjetja dobila 70-odstotno boniteto na delavske prispevke, viški kadra pa že omenjeni del plače države, dokler so bili doma. To je trajalo od začetka pandemije pa do konca oktobra 2021. Vlada je pomagala tudi obrtnikom, malim podjetnikom in tako naprej."

Kakšne pa so razmere sedaj? Katerih gostov je največ?

"Sedaj smo res polni. Vidi se, da ljudje dolgo niso mogli potovati. Zdaj Nemci in Angleži, ki imajo slabo vreme, ali pa ljudje iz držav Beneuksa, Norvežani ... pridejo na sonce. Pri nas ni najbolj polno poleti, ampak sedaj. Glavna sezona je od oktobra do velike noči, do sredine aprila, ko smo vseskozi polni, poleti pa nekje od polovice do 60-, 70-odstotno."

Kako bi po 22 letih življenja na otoku opisali podnebje, ki vas je tudi pritegnilo na otok?

"Klima je res super, ob morju ni nikoli manj kot 15 stopinj Celzija in nikoli več kot 33. Pa suh zrak je in ni soparno. Tukaj nikoli ni prevroče, tudi poleti zmeraj malo piha. Ko je tukaj 33, se mi zdi, da je podobno slovenskim 25 stopinjam. Trenutno je čez dan 23 stopinj, ponoči 19, morje pa ima 22 stopinj Celzija."

Vaš adut pa ni ravno poležavanje na plažah, ampak aktivni turizem, če prav razumem ...

"Za aktivne počitnice smo dobra lokacija. Na našem otoku so majhne plaže, ne tako kot na Fuerteventuri, kjer je en sam pesek. Ob pohodništvu ponujamo v hotelu igrišča za tenis, skvoš, paddle tenis, golf, kajak, vodne športe, potapljanje, ribičijo na tune in marline. Seveda imamo tudi golfiste, pozimi jih je 30 odstotkov. Golf igraš, kot bi bil visoko na smučišču, začneš na vrhu in greš navzdol proti morju, a ves čas s super razgledom na ocean."

Na vašem vulkanskem otočju pa je pravkar izbruhnil tudi vulkan La Palma. Ali ga vidite tudi iz La Gomere?

"Vidi se z zahodnega dela otoka. Nazadnje je izbruhnil pred 50 leti, to je katastrofa za vse, ki so izgubili premoženje zaradi tokov lave. Sedaj pride veliko ljudi opazovat ta naravni pojav, naravni spektakel."

Na sosednjem Tenerifu pa je tudi vrh Španije, ognjenik Teide, visok 3718 metrov, tretji najvišji ognjenik na svetu. Kako je zahteven?

"Gre za vulkan, ni posebej gorniško zahteven, fizično pa že moraš biti primerno pripravljen, če greš z ničle na 3000 metrov, se ti lahko zavrti. Se pa z avtom lahko pripelješ na 2000 metrov višine, sledi gondola in na koncu hoja, prilagojeno za turiste."

Čas interneta omogoča, da ste klub oddaljenosti povezani s Slovenijo. Kaj najbolj opažate z distance Atlantskega ocena z najbližjo točko 96 kilometrov do Afrike?

"Berem, ja. Opažam, da se v Sloveniji še vedno okoli istih stvari kregajo, desna proti levi."

V Španiji tega ni?

"Ja, tudi sta bila pola: Partido popular – ljudska stranka in PSOE – socialistična delavska stranka, ampak zaradi korupcije je ljudem malo prekipelo in so naredili več strank, trenutno je na oblasti levičarska."

Kako oblast žanje zaupanje v času epidemije?

"Glede koronavirusa je Španija zelo visoko po precepljenosti v primerjavi s Slovenijo."

Kdo je nagovoril javnost?

"Predsednik vlade Sanchez in svet za epidemiologijo. Ko so odobrili cepiva, so ljudi prepričali in jim pojasnili, za kaj gre. Stroka je povedala svoje in je imela podporo vlade. Na Kanarskih otokih so ljudje vedeli, da če se ne bodo cepili, ne bodo več mogli živeti od turizma. Tudi to je malo pomagalo."

Zakaj je po vašem drugače v Sloveniji?

"Preveč je dezinformacij, predvsem dobijo ljudje na socialnih omrežjih toliko informacij in dezinformacij, da so zmedeni."

Srečate kaj slovenskih turistov?

"Pridejo pohodniki in golfisti. Mislim, da imajo agencije čarter. Malo debelo pogledajo, ko jih nagovorim. Dve, tri leta nisem bil v Sloveniji, ampak kolikor spremljam, vidim, da se tudi pri vas veliko dela na turizmu. Moral bi biti prioriteta in prihodnost Slovenije. Tudi na Koroškem so dobri pogoji."

Vi ostajate?

"Da, imel sem srečo. Ne razmišljam o vrnitvi, delam v turizmu, žena pa vodi hotel na otoku in ima dobro službo. Tukaj sta tako kvaliteta življenja kot klima super, in ko se navadiš, ti je dobro. Nekateri rečejo, pa kako si lahko na tem malem otoku. Ampak ko si zaželiš gledališče ali karkoli, se vkrcaš na ladjo in si v pol ure na Tenerifu ali Gran Canarii, kjer sta skoraj milijonski mesti. Obenem nikoli ne izgubljam časa. Moja hiša je na golf igrišču, lahko delam doma ali pa v pisarni. Otroci so v petih minutah v šoli s šolskim prevozom. Je res 'kamot', kot rečemo na Koroškem."

Se mladi kaj selijo na celino?

"Na Kanarskih otokih sta dve univerzi, tako da mnogi študirajo doma, se pa dogaja tudi drugače."

Kako živijo ljudje? Kakšen je način življenja na otoku?

"Veliko je vpliva latina, tudi južnoameriške glasbe. Tako v klubih kot zunaj. Družine veliko časa preživijo skupaj. Imajo družinske veselice. Veliko ljudi je v ZDA, nekoč je imela La Gomera 45.000 prebivalcev, danes je ta številka prepolovljena. Ob ekonomski krizi v prejšnjem stoletju jih je ogromno šlo v Venezuelo, na Kubo, Florido ... Sedaj pa prihajajo na obisk. Vsaka vas ima kapelo, in ko je praznik nekega svetnika, je kot na naših gasilskih veselicah in cel teden plešejo. Podobno naredimo zdaj mi. Ko pridemo v Slovenijo, organiziramo piknik, imam veliko sorodstvo. "