(INTERVJU) Štajerska zobozdravnica leta 2021: Zame je potrditev, da se ljudje starajo s svojimi zobmi

To je njena čumnata, pravi. Ampak bolj kot čumnata je videti kot skrita oaza, ki je z ulice nikakor ne bi ne zaslutili niti opazili, če ne bi vhoda označeval skromen izvesek. Prostor ne bi mogel biti bolj oddaljen od bleščečih medicinskih centrov iz promocijskih oglasov in šefici (namenoma dodajam še medicinsko sestro Martino, ki je polovica ekipe) nista kot iz reklam za bleščeče nasmehe. Nasprotno, sta živ dokaz, da bleščeče ordinacije niso vredne piškavega oreha, če v njih ne delajo ljudje, ki so strokovni in predani svojemu delu. In Sanja Slade je ob presenečenju nad priznanjem enako iskrena kot pri vsem, kar počne - za glasovanje ni vedela niti ni na kakršenkoli način prisostvovala zbiranju glasov, saj ne potrebuje promocije. No, Večerova plaketa kljub temu visi na steni ordinacije, to pa že. Pa kakšna solza je tudi stekla ob priznanju.

Kaj je za vas pravzaprav največja nagrada?

"Tako število ljudi, taka podpora, to mi je nepojmljivo. Ampak meni je dovolj že, če človek vstane s stola in reče 'uau' ali pa 'trofili ste me'. Najboljše se počutim, če lahko delam v miru, da z bolnikom vzpostavim interakcijo in smo vsi zadovoljni. Za vse ostalo itak poskrbi Martina - telefone, prvi stik, birokracijo. Z Martino delava skupaj 32 let, pa se nisva skregali niti enkrat. Tega še doma nimaš!"

Je to tudi eden od razlogov, da ste se odločili za koncesijo in ne delo v javnem zavodu?

"Tudi tam sem delala, koncesijo imam od leta 1994. In to zaradi tega, ker imam samo eno življenje - pol dneva delaš in pol dneva si prost. Če cel dan delaš, imaš samo denar in nič drugega. Koncesija je samo to, da lahko množici ljudi deliš denar, ki jim pripada. Tukaj sem sama svoj šef, delam z materialom, s katerim jaz hočem, na dopust grem, kadar jaz hočem in ne kdo drug. Nazaj ne bi več znala iti. Imaš šefa, naročaš material, velikokrat ne dobiš tega, kar želiš, pač tisto, kar je po javnem razpisu. Na izobraževanje grem, kadar jaz želim. Je pa res, da je možno, da se je kaj spremenilo, od leta '94 je že 27 let."

Se vam zdi, da lahko tako pacientu ponudite več?

"Seveda. Pacientu poveš, kaj vse mu zavarovalnica plača. In ne skrivaš informacije, da ima več možnosti, on pa se odloči. Zavarovalnica da dovolj, da ti ni treba biti brez zob, res pa je, da moraš tudi ti nekaj narediti za to - če zob ne vzdržuješ tako, kot se dogovorimo, se mi ne zdi prav, da dobiš velike denarje zanje, če pa ti je vseeno. 24 ur na dan 365 dni v letu je človek sam s sabo, in če zase poskrbi, je prav, da dobi podporo."

Ampak vendarle se košarica pacientovih pravic manjša oziroma je stroka napredovala, košarica pa ne. Je pri koncesionarju več možnosti za napredne storitve?

"Tukaj je potem doplačilo, tudi v zdravstvenem domu. Je pa nekoliko več možnosti za napredne storitve, morda zato, ker ni nad nami toliko hierarhije. So pa seveda tudi v zdravstvenem domu možne enake storitve, velikih preskokov ni."

Starši danes posvečajo veliko pozornosti negi otroških zob, kakšno pa je splošno stanje v populaciji?

"Zelo malo je uravnotežene skrbi za zobe. Ali so ljudje preveč pedantni, kar na dolgi rok ni fajn, ker si poškoduješ sklenino, ali pa so premalo natančni. Tistih vmes je manj. Je pa res, da je v življenju še kaj drugega kot zobje. Umivanje dvakrat na dan je čisto dovolj."

Kaj pa vse reklame za preparate za zobno nego, ustne vodice, popularno je beljenje zob ...

"Jaz ne belim in niti se s tem ne strinjam. Beljenje deluje na fotografski efekt. Rumene zobe imate zaradi odboja svetlobe iz globine. Če so kristali sklenine točno zloženi, čvrsti in brez smeti, potem pač rumeno preseva ven. Beljenje deluje tako, da te kristale malo razprši, kar se meni zdi škoda. Zato tega ne počnem. Morda so komu beli zobje res zelo pomembni, potem naj to naredi. Ampak ne pri meni."

Ste koga s to željo že zavrnili?

"Seveda, in to z lahkoto. Ne maram početi stvari, ki se mi zdijo dolgoročno slabe."

Ampak gre za lep denar. Te terapije niso poceni.

"Ne. Meni je fajn, da sem pod cesto, v svoji čumnati, in nihče me ne sili v stvari, ki jih ne želim početi. Zato tudi ne želim reklame. Pustite me v miru, da delam tako, kot je prav in si želi pacient. Nek profesor je nekoč dejal 'Never overtreat the pacient', kar pomeni, tretiraj ga do tam, do koder si želi pacient, in ne, kar si želiš sam. Potem pa skočiš na njega in ga prepričuješ, da je neumen, ker si tega ne želi. Seveda je lepo za pogledati, ne slepimo se, ampak ni za vse.

Zame je potrditev to, da se veliko ljudi z mano stara. Ampak z zobmi. Svojimi. Govoriva o ljudeh, ki jim pri 85 letih ni treba dati ven niti enega zoba."