Kaj je za mariborskega podžupana Reichenberga družbeni interes in dobra arhitekturna rešitev?

Teza, da mariborski predstavniki ljudstva na razvoj mesta ne gledajo dolgoročno, z razumom, občutkom do prostora in narave, ampak jih vodijo sila, pozicija, denar in prestiž, se je potrdila v praksi. Zlahka snedejo svoje besede in so ob kritiki osebno užaljeni, se je pokazalo na četrtkovi seji mestnega sveta. Povozili so možnost in predlog občanov in stroke, da bi na edinstvenem prostoru ob Dravi uredili bogato zeleno zatočišče, oazo s kakšno manjšo pozidavo. Tam bo čez kakšni dve ali tri leta in za več desetletij stal v višino in širino raztegnjen črn kolos s stanovanji in gostilno. Mestni svetniki so delikatni prostorski akt o gradnji tik ob nabrežju Drave in med Lavričevo ulico na zahodnem koncu Lenta, kjer bo investitor Integral mostogradnja banjaluškega poslovneža Slobodana Stankovića pozidal 11.000 kvadratnih metrov stanovanjsko-poslovnih površin, gladko potrdili - z 28 glasovi za in šestimi proti. Enajst svetnikov se je potuhnilo, glasovanja so se vzdržali.

Ta zgodba je napaka

Igor Jurišič (Stranka mladih - zeleni Evrope) je svojo podporo utemeljil z besedami, da je v "pogovoru s podžupanom Reichenbergom ugotavljal, če tega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ne bi podprli, bi veljal star zazidalni načrt, ki je še slabši, in podprli bi gradnjo v varovalnem pasu reke". Jurišičevo napačno interpretacijo in nepoznavanje zakonskih osnov je demantiral Vlado Šega (Levica) in povedal, da "stari zazidalni načrt ne bi mogel obveljati, ker krši zakonodajo glede bližine vode". Zakonsko določen minimum je, da mora biti gradnja od reke oddaljena vsaj 15 metrov. V stari ideji gradnje stolpičev ob Dravi je bila ta oddaljenost manjša, kar pomeni, da prejšnji načrt ne bi bil izvedljiv. Šega meni, da je bilo na obrežju Drave storjenih že veliko gradbenih zmot, izginja vegetacija, "vse je zabetonirano. Morda je ta zgodba manjša napaka, vsekakor pa je napaka."

Samostojni svetnik Miha Recek in Vladimira Cokoja (SDS) sta izpostavila, da nerešena ostajajo vprašanja prenaseljenosti, gostega prometa in pomanjkanje parkirnih mest, ki bi zaradi pacientov v izjemno frekventni ambulanti v Lavričevi ulici in gostov, ki bodo obiskovali nov gostinski lokal za predvidoma 80 ljudi, lahko ostala problematična.

Kaj je izposlovala občina

Župan Saša Arsenovič je priznal, da so ga vroči javni, medijski odmevi v preteklih mesecih spodbudili k razmišljanju in prinesli nekaj izboljšav projekta, ki jih sicer ne bi bilo. Mestna občina Maribor je izposlovala enajst javnih parkirnih mest v Lavričevi ulici, odprto (prej zaprto) igrišče ob novogradnji, od investitorja bo dobila nekaj metrov zemlje, da uredi promenado ob Dravi.

To ni veliko in boljša rešitev v primerjavi s slabo še ni optimum, s katerim bi se lahko zadovoljili Mariborčani.