Da bo odstavitev Alana Perca z mesta direktorja Energetike imela posledice, je bilo jasno takoj, ko je župan Saša Arsenovič potegnil to v bistvu panično in ne najbolje premišljeno potezo. Drži, Maribor je zadnja dva meseca lani res plačeval najvišjo ceno ogrevanja v državi, a se zdaj cel kup drugih mest, in to ne le po Sloveniji, ukvarja še s precej večjimi težavami zaradi globalne podražitve energentov, pa za zaščito svojih političnih stolčkov niso nikjer drugje kar čez noč odstrelili direktorjev. Še posebno ne tistih, ki so se v preteklosti izkazali za bolj sposobne in prodorne.
Prvi problem, ki se že kaže, je tako denimo prosti tek pri projektu izgradnje objekta za termično izrabo odpadkov. Sežigalnica namreč ob vojni v Ukrajini pri samooskrbi z energenti dobiva vse večji pomen, še posebno, če vemo, da je Maribor pri daljinskem ogrevanju, na katerega je priklopljeno skoraj vsako tretje gospodinjstvo v mestu, praktično popolnoma odvisen od zemeljskega plina. In stvari v Energetiki in holdingu na tem področju trenutno stojijo.
V ospredje pa stopa še en problem, način, na katerega so Perca odstavili. Če se namreč izkaže, da so ga v ihti po ohranjanju županovega imidža odstrelili nezakonito - in glede na to, da se z njim o tem pogajajo, vse kaže, da so ga -, bi moral za to nekdo prevzeti tudi odgovornost. Od Energetike bi Perc lahko izterjal 360 tisoč evrov, toliko namreč znašajo njegove osnovne bruto plače do konca mandata, ki bi se iztekel šele čez štiri leta, in to je ogromno denarja za napako, ki se ne bi smela zgoditi. Mu bodo torej, če se bo to zgodilo, pa tudi, če bo vsota na koncu nižja, plačali nadzorniki? Kot vemo, po zakonu za svoje odločitve odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Ali morda župan, po čigar nareku so nadzorniki delovali? Ne slepimo se, v skladu z lokalnimi običaji se to ne bo zgodilo, nepremišljenost bo, kot zmeraj, šla na račun davkoplačevalcev.
Žal se vse bolj uresničujejo tudi bojazni, ki jih je ob ustanovitvi holdinga izražala opozicija v mestnem svetu, namreč, da se bo nadzor nad delovanjem vanj vključenih podjetij zmanjšal. Medtem ko se po eni strani vztrajno gradi brand holdinga z lepljenem na vsako, še tako minorno in nepomembno akcijo katerega od vanj vključenih podjetij, se pri zanje kočljivih vprašanjih še bolj vztrajno izogibajo odgovorom, do katerih je javnost brez dvoma upravičena. Pa naj gre za porabo javnih sredstev zaradi domnevno nezakonitih odpuščanj ali zaposlitev po politični liniji, kot v primeru kandidata Arsenovičeve Liste za Maribor Gregorja Makovca v Energetiki.
Zato bi bilo nujno, da Arsenovič vendarle spoštuje sklep, h kateremu ga je ob ustanovitvi holdinga junija 2019 zavezal mestni svet, in končno le ustanovi svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. A seveda ne takšnega, kot si ga je predstavljal ob prvem branju v mestnem svetu zdaj že davnega novembra 2020, ko bi tudi predstavnike javnosti vanj imenovala kar politika.