Na mariborskem Glavnem trgu prižgali tudi svečo s sloganom SS

Stota obletnica nemirov na Glavnem trgu, kjer je umrlo deset do 20 ljudi (natančni podatki še danes niso znani; zagotovo je umrlo sedem ljudi, hudo ranjenih je bilo vsaj še 15), je vznemirila tudi sodobni Maribor. Spomnimo, v nedeljo, 27. januarja, je minilo 100 let od protesta prebivalstva Maribora, ki se je ob obisku zavezniške razmejitvene komisije pod vodstvom ameriškega podpolkovnika Shermana Milesa zavzemalo za priključitev mesta nemški Avstriji. Protestirali so pred magistratom na Glavnem trgu, kamor so želeli nasilno vdreti. Kdo je streljal prvi, ni znano. Kakor koli, kasnejši opozorilni streli naj ne bi bili zalegli in stražniki so začeli streljati v množico. Čeprav se je to zgodilo v ponedeljek, je nemška stran dogodek v svoje zgodovinopisje vpisala kot "mariborsko krvavo nedeljo".

Slogan zločinske organizacije

V nedeljo so se na Kužnem znamenju pojavili venci in sveče organizacij - bilo jih je več kot minula leta -, kot je znana nemškonacionalna organizacija Spodnještajercev v Avstriji (Landsmannschaft der Deutsch-Untersteirer in Österreich), kočevskih Nemcev in drugih, denimo nemško govorečih iz Kanalske doline v Italiji. To je predvsem na družabnih omrežjih povzročilo precej negodovanja. Mnogi so ocenili, da gre za nedopustno provokacijo ob zaključku proslavljanja Maistrovega leta v Sloveniji in Mariboru. Sploh ob dejstvu, da se je ob vencih, položenih v spomin na dogodke, pojavila še sveča z napisom Meine Ehre heißt Treue (Moja čast je zvestoba). To je slogan najbolj razvpite zločinske nacistične organizacije, enot SS. Pripadniki SS so ta slogan nosili vgraviran na pasovih in bodežih.

Kontekst pritiskov po priznanju manjšine

Ne glede na to pa tokrat ni šlo niti mimo interpretacij, da je omenjeno polaganje vencev in sveč mogoče postaviti v kontekst vse močnejših pritiskov, da bi nemška skupnost pridobila ustavno zaščito, kakršno uživata italijanska in madžarska manjšina. Spomnimo, da je na spletni strani avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani zapisano, da podpirajo "skupnost v prizadevanju za ustavnopravno priznanje in ohranitev kulturne dediščine". V prostorih veleposlaništva se je s pripadniki skupnosti marca lani sestala tudi zunanja ministrica Karin Kneissl, dan za tem srečanjem pa je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v resoluciji javno pozvala slovensko vlado k ustavnopravnemu priznanju njenih manjšinskih pravic, saj da Slovenija ne upošteva priporočil Sveta Evrope, ki so osnova za preživetje neke jezikovne manjšine.