Klemen Polanec
Nekaj dni po tednu otroka je Policijska uprava Maribor v sodelovanju z Varnostnim sosvetom Mestne občine Maribor organizirala že 17. medinstitucionalni strokovni posvet Mladi in kriminal. Tema letošnjega posveta je bila zasvojenost mladih. "Čeprav nam policistkam in policistom pripisujejo bolj represivno vlogo, je naše delo vse prej kot to. Velikokrat policijsko delo pomembno dopolnjujeta preventivna dejavnost in v skupnost usmerjeno delo," je v uvodnem nagovoru poudarila Simona Lilek, kriminalistka Policijske uprave Maribor.
Največ pozornosti so namenili uporabi alkohola ter prepovedanih drog med mladimi, kot tudi zasvojenosti od novih tehnologij in interneta. "Ko sem pred leti prišel v ambulanto, je bilo 95 odstotkov zasvojenih z alkoholom in drogo, danes pa imamo 50 odstotkov nekemičnih zasvojencev, torej zaradi pretirane in nepravilne uporabe novih tehnologij," je poudaril Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti iz Zdravstvenega doma Nova Gorica.
"Že skoraj vsak drugi 17-letnik je poročal o tem, da je že kdaj v življenju poskusil konopljo"
Normalizacija uporabe drog v družbi
Velik problem je še vedno zloraba drog in alkohola. Andreja Drev in Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta predstavili izsledke raziskav vedenja otrok v osnovnih šolah. Četudi trend uporabe alkohola med mladostniki skozi leta upada, naj bi kar 14,9 odstotka otrok, starih enajst let, že poskusilo alkohol. Na drugi strani je v porastu uporaba prepovedanih drog in konoplje med mladimi. Raziskava iz prejšnjega leta, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kaže, da je že 4,1 odstotka 17-letnikov poskusilo kokain, 4,6 odstotka ekstazi, 4,2 odstotka čudežne gobice in 3,8 odstotka amfetamin.
"Primerjava z raziskavo štiri leta poprej kaže, da uporaba konoplje pri 15-letnikih ostaja na približno enaki ravni. Prvič pa smo naredili raziskavo tudi pri 17-letnikih, kjer so nas rezultati presenetili, saj je tako rekoč že skoraj vsak drugi 17-letnik poročal o tem, da je že kdaj v življenju poskusil konopljo," pravita Andreja Drev in Maja Roškar. Povečanje uporabe pripisujeta normalizaciji uporabe drog v družbi, povečanju mitov glede njihovih pozitivnih učinkov in tudi večji dostopnosti, saj se cene drog znižujejo, prepovedane substance pa postajajo čistejše.
Pametne droge med študenti
V zadnjih letih je v Sloveniji vse pogostejša tudi uporaba nootropikov oziroma pametnih drog. Gre za kognitivne pospeševalce oziroma spodbujevalce, ki naj bi izboljševali učno kapaciteto, motivacijo, koncentracijo in ustvarjalnost. Tina Tomažič, docentka z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je predstavila rezultate raziskave, ki so jo letos naredili na tehniških fakultetah v Mariboru.
"Zajeli smo vzorec 289 študentov. Da uživajo pametne droge, jih je odkrito priznalo 13, torej 4,5 odstotka," pravi Tomažičeva. Dodaja, da pametne droge študenti uživajo predvsem za večjo osredotočenost, budnost in kreativnost. Prepričani so, da nekajkratna uporaba takšnih drog ni škodljiva, a Tomažičeva opozarja, da še ni znanstveno utemeljenih raziskav glede stranskih učinkov nootropikov na zdravje.
