Jasmina Cehnar
Partnerstvo za Pohorje, ki naj bi omogočilo pridobivanje sredstev iz državnih in evropskih virov ter Pohorje povzdignilo v razvito turistično destinacijo, domačinom pa omogočilo kvalitetno bivanje, je svoje zavezništvo formalno ustanovilo decembra lani, danes pa predstavilo dolgo pričakovan dokument, Strategijo razvoja Pohorja. V njem si je 28 partnerjev zastavilo glavne razvojne prioritete na Pohorju in tudi začrtalo 16 projektov v skupni vrednosti 134 milijonov evrov.
Za območje Pohorja je bilo sicer spisanih že veliko dokumentov, a Uroš Rozman, direktor Mariborske razvojne agencije (MRA) in gonilna sila partnerstva, je izpostavil, da se najnovejši od drugih razlikuje po tem, da Pohorje obravnava in na njem išče rešitve celovito in na vseh področjih, od gospodarstva, turizma 365 dni, infrastrukture pa do problematične demografije in varovanja okolja.
Minister podpira zakon o Pohorju
"Danes gre za zgodovinski dogodek," je bil prek videokonference slovesen Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, ki je pobudnica partnerstva, ter poudaril, da pri uresničevanju začrtanega ne bo šlo brez pomoči države bodisi skozi zakon o Pohorju bodisi prek drugih oblik sofinanciranja.
V imenu države je projekt podprl gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je dejal, da ima Pohorje velik razvojni potencial, tvorno sodelovanje vseh občin in drugih partnerjev pa, da pomeni velik miselni premik, ki v Sloveniji ni prav pogost. "Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov. Želim pa si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti in da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju, v večji meri prišla v te kraje. Na to opozarjam tudi v luči nove evropske finančne perspektive. Toliko sredstev kot jih ima Slovenija na voljo v naslednjih sedmih letih, jih ni imela še nikoli. Imate mojo podporo, da pomemben del teh sredstev namenimo tudi Pohorju," je še dejal minister, ki je poudaril da na načelni ravni podpira tudi zakon o Pohorju, a da mora biti tak, da bo odnos med gospodarskim razvojem in varovanjem okolja uravnotežen.
Nekaj poudarkov iz strategije
V strategijo je vključenih 19 občin oziroma 381 naselij v treh statističnih regijah (Koroška, Podravska, Savinjska), kjer živi 245.000 prebivalcev.
Povprečna plača na območju 19 občin znaša 1.493,25 evrov (bruto), vendar v nobeni občini povprečna plača ne doseže državnega povprečja 1.681,55 evrov (bruto).
Značilnost Pohorje je velika gozdnatost, saj kar 70 odstotkov pokriva gozd.
Mariborsko Pohorje tisto, ki se sooča z največjimi težavami razdrobljenega lastništva nastanitvenih kapacitet, kakor tudi vzdrževanja in vlaganja v zemljišča ter infrastrukturo.
Največ nočitev na Pohorju ustvarita občini Maribor in Zreče. Skupno ustvarita za 4,8 odstotkov vseh prihodov in za 4,72 vseh nočitev v Sloveniji, medtem ko ostalih 17 občin ustvari skupaj le za 1,59 vseh prihodov in za 1,66 vseh nočitev v Sloveniji.
V razvoj kolesarskih poti na Pohorju bi vložili tri milijone evrov.
Vizija Pohorja 2030 se glasi: "Smo zelena oaza miru pristnih ljudi, kjer ob aktivnem oddihu doživite lokalno tradicijo, občutite edinstvene okuse in se bogatite z energijo Pohorja vse dni v letu"
Največ za ceste in žičnice
Strategija naravovarstvu sicer že daje poseben poudarek, v osnovi pa so si partnerji v njej zastavili tri ključne cilje. Pohorje bi radi postavili kot mednarodno priznano destinacijo, ki je prijazna za bivanje in delo ter je zelena oaza. Pri tem so začrtali tri prednostne naložbe, prva je vzpostavitev destinacije Pohorje, kjer bi razvili skupne turistične produkte in njihovo trženje, mrežo info točk, uredili žičniško infrastrukturo, zagotovili tehnično zasneževanje, ceste, pohodniške in kolesarske poti, trajnostno mobilnost in informacijsko infrastrukturo. Za ta sklop projektov so predvideli dobrih sto milijonov evrov, največ, kar 60 milijonov evrov, bi namenili obnovi cest, še 22 milijonov pa žičniški infrastrukturi.
Druga prednostna naložba se nanaša na spodbujanje predelave lesa in uporabe lesnih proizvodov in biomase v lokalnem okolju ter vzpostavitev lesnih centrov v vrednosti 6,5 milijonov evrov. Tretja prednostna naložba pa je ustanovitev zaščitenega Regijskega parka Pohorje z naravovarstveno nadzorno službo ter interpretativnim vodenjem. Država bi projekt, ocenjen na šest milijonov evrov, vzpostavila na območju šestih občin (Zreče, Slovenska Bistrica, Mislinja, Vitanje, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju).
Razvoj infrastrukture odvisen od države
Da bo sodelovanje z državo ključno, je izpostavil tudi Rozman, ki njeno pomoč pričakuje pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvi Regijskega parka Pohorje, lesnega centra in pri drugih finančnih spodbudah v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Prav pogovori z resornimi ministrstvi bodo prvi korak k uresničevanju zastavljenih ciljev, je dejal direktor MRA. "Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju," je še izpostavil Rozman. Projekte bi naj izpeljali do leta 2028.
