Branka Bezjak
"Ne glede na vse posebnosti in razlike med mesti, državami, kjer se je med drugo svetovno vojno dogajal holokavst, genocid Judov, ostaja isto vprašanje, kako je lahko medtem večina ljudi gledala stran," je na pogovoru na temo otrok in holokavst literaturi izpostavil zgodovinar, direktor Sinagoge Maribor dr. Boris Hajdinjak. Da ne bi več gledali stran ali celo sodelovali z okupatorjem, katerimkoli nasilnežem, temveč se zavzemali za človekove pravice, je treba ohranjati spomin tudi na te grozote, je bilo še izpostavljeno na pogovoru, ki ga je v Sodnem stolpu minuli ponedeljek povezovala učiteljica zgodovine na OŠ Draga Kobala Marjetka Berlič. Iztočnica za pogovor je bila slikanica Kamenček litovskega avtorja Mariusa Marcinkevičiusa, pri njem pa sta sodelovali še urednica knjige Zala Stanonik in višja knjižničarka v Mariborski knjižnici Zdenka Gajser.
Še pred pogovorom pa so učenci OŠ Starše odigrali predstavo o holokavstu, ki so jo pripravili v sklopu projekta Krokus. Vanj so se učenci te šole prvič vključili v šolskem letu 2018/19, organizira pa ga HETI, irska nevladna organizacija za izobraževanje o holokavstu. Od takrat so v projekt sajenja čebulic rumenih krokusov v spomin na milijon in pol otrok, ki so bili žrtve holokavsta, vsako leto vključeni učenci predmetne stopnje, ki jeseni na šolskem vrtu zasadijo čebulice. S pesmijo, recitacijami, rumenimi Davidovimi zvezdami na sceni so tudi oni spomnili na grozote, ki so se dogajale in se tudi še danes dogajajo. Hajdinjak, ki je bil tudi sam pred direktorovanjem v Sinagogi več kot 20 let profesor na srednjih šolah, je na vprašanje povezovalke Berličeve, kaj lahko danes naredimo, da se to ne bi več ponavljalo, izpostavil velik pomen šolskega sistema. "Moramo se zavedati, da se je to zgodilo tukaj, v Evropi, in tudi ne toliko let nazaj. Menim tudi, da če bi bil izobraževalni sistem v Nemčiji takrat drugačen, se to ne bi zgodilo tako. Hkrati je bilo to iztrebljanje del sistema, pred tem so bile za to uvedene zakonske podlage. Mlade je treba zato naučiti, kaj je prav in kaj ne. Pri holokavstu namreč ni bilo le veliko žrtev, ampak tudi veliko poslušnih izvršiteljev in še več tistih, ki so gledali stran. Učitelji imajo torej veliko vlogo. Pa seveda tudi družina," je dejal. Dodal je še, da so mladi danes okupirani z informacijami na vsakem koraku, zato je še toliko bolj pomembno, da se jih nauči, katere sploh držijo.
Gajserjeva in Stanonikova sta pri tem v ospredje postavili pomen branja knjig. "V januarju se običajno veliko družim z otroki na to temo in takrat smo običajno bolj tihi. So pa otroci zelo dojemljivi za te vsebine, velikokrat smo presenečeni, koliko že razumejo in vedo," je povedala Gajserjeva. Slikanica Kamenček v prevodu Klemna Piska pripoveduje zgodbo o dečku Etanu in deklici Rivki, ki sta doživela usodo številnih Judov med drugo svetovno vojno v litovski Vilni. Je zgodba o otrocih in prihodu črnih ptičev, ki s seboj nosijo strah, hkrati pa je tudi zgodba o spominu in o upanju.
Stanonikova je pojasnila, da so pri založbi iskali delo na temo holokavsta, ki bi bilo namenjeno mlajšim otrokom. Pred tem so namreč že izdali mladinski roman Nekje še sije sonce Michaela Gruenbauma, ki ga je Stanonikova tudi prevedla. In z avtorjem knjige še zmeraj ohranja stik. "Prav neverjetno je, koliko je pri 93-letnem Miši še igrivosti," je dodala o tem. Roman je napisal Todd Hasak-Lowy po resničnih dogodkih takrat devetletnega dečka Miše, ki živi v lepo življenje v Pragi. Nato pa njegovega očeta nekega večera odpeljeta esesovca in Miša ga ne vidi nikoli več. Njega, mamo in sestro Nemci pošljejo v koncentracijsko taborišče Terezín. Optimizem in krila za to, da preživi, mu daje družba dečkov iz skupne sobe.
Marjetka Berlič je ob tem mladim na dogodku položila na srce pomembnost prijateljstva, povezanosti, da so otroci lažje preživeli vse tiste strahote in prepovedi. S pogovorom z učenci o temah, kot je holokavst, tudi ona pri pouku uči o življenju, strpnosti, je še dejala. Ob koncu je Založba Pivec sodelujoče na okrogli mizi in učence nagradila s knjigami. Otroci so dobili prav roman Nekje še sije sonce.
