Mestna občina Maribor (MOM) je za projekt sanacije Lenta prejela naziv Naj EU projekt 2024. "Ta dosežek predstavlja pomemben mejnik v naših prizadevanjih za obnovo in ohranitev kulturne dediščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja na lokalni in evropski ravni," so sporočili iz službe za odnose z javnostmi kabineta župana Saše Arsenoviča. Ponosni na titulo dodajajo: "Z novo ureditvijo Lenta smo poskrbeli, da je območje ponovno postalo prijazno za turiste in obiskovalce. Brv povezuje dve strani mesta, revitalizacija Vojašniškega trga z objekti je osvežila najstarejši del Maribor, uredili smo tudi del Dravske kolesarske poti."

Posebnih pogojev v kandidaturi za Naj EU projekt 2024, razen da so zgodbe sofinancirane s kohezijskimi sredstvi oziroma z evropskim denarjem, ni bilo, pojasnjuje Direktorat za kohezijo Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, pod okriljem katerega je potekal izbor EU projekta. Akcija tudi ni vključevala kakšnih strokovnih presojanj. Občine ali razvojne agencije so same kandidirale (svoje) investicije in se zavezale, da bodo pripravile predstavitveni dogodek po lastni izbiri, vezan na projekt. Direktorat je nato izbral 20 finalistov, pri čemer je sledil načelu, da iz vsake regije vključi vsaj en projekt. Glasovanje za evropski projekt leta je potekalo na spletni platformi med 3. aprilom in 8. majem. Način glasovanja, ali je nekdo lahko oddal dva, tri ali deset glasov za isti projekt, direktoratu ni znan. 

821 glasov od skupno 3238 v Naj EU projekt 2024, kar predstavlja 25 odstotkov, je prejela revitalizacija degradiranega Lenta, v katero je MOM zajela štiri projekte (obnovo Vojašniškega trga, izgranjo brvi Lent-Tabor, obnovo nabrežja Lenta in delno ureditev Dravske kolesarske poti). Drugo mesto (329 glasov) je zasedel projekt Hitro občine Črnomelj, katerega ključna ideja je partnerstvo s Hrvaško pri vzpostavitvi skupne čezmejne operativne enote zaščite in reševanja. Na tretje mesto s 308 glasovi se je uvrstil projekt Pivka.Kras.Presiha v občini Pivka, namenjen izboljšanju stanja in ohranjanju določenih vrst rastlin in živali ter življenjskih okolij na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.

Resor za kohezijo bo finančno podprl tudi medijsko propagiranje vsakega projekta posebej. Občine bodo lahko najele agencije, ki bodo pripravile medijsko pokritost projekta, bodisi v obliki oglasov, dogodkov, reportažnih prispevkov ali v drugih oglaševalsko-novinarskih hibridih v nacionalnih in lokalnih medijih, razlagajo v direktoratu. Koliko denarja bo deležna promocija posamezne investicije, še ni natančno določeno, predvidoma pa nekaj tisoč evrov. Razpis je v teku.