V Pekarni Magdalenske mreže se je v soboto zaključil program Načini gledanja, šestnajst mesecev trajajoči neformalni izobraževalni program, namenjen pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin in priseljencem. Program je obiskovalo okrog sto udeležencev, financirali pa sta ga Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada. Kot je povedal eden od organizatorjev programa Filip Bojanić, tudi sam priseljenec iz Pal v Bosni in Hercegovini, je bil namen programa preko refleksij o umetnosti in kulturi omogočiti pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj s področja kulture.
"Namen projekta je bil socializacija tujcev, torej priseljencev, migrantov iz Maribora in okolice, skozi delavnice v kulturnem sektorju. Prvi sklop programa je bil teoretičen, šlo je za predavanja in razmišljanja o tem, kaj pomeni umetnost, da ta ni samo za bogate in izobražene, ampak za vse. Sledile so delavnice s področij fotografije, videomontaže, podcastov, stop animacije, kontra reklame in grafične podobe, temu pa je sledilo učenje o načinih njihove uporabe. Zadnji sklop programa pa so bili načini povezovanja, v sklopu katerih smo udeležencem podali pravne podlage za zaposlitev v Sloveniji. Povedano na kratko, skušali smo ustvariti nekakšen profil osebe, ki bi lahko v Sloveniji dobila službo na področju kulture," je še povedal Bojanić.
"Skušali smo ustvariti profil osebe, ki bi lahko v Sloveniji dobila službo na področju kulture"
Program Načini gledanja se je zaključil z dvema dejanjema, razstavo v Obratu, prostoru umetnosti in participacije na Trgu revolucije 9, ki si jo je mogoče ogledati še do 3. marca, in sobotnim pogovorom s Hano Ćurak, feministko in avtorico platforme Sve su to vještice iz Sarajeva/Berlina, dr. Nenadom Jelesijevićem (Tandem Kitch) iz Beograda/Ljubljane ter aktivistkama in teoretičarkama Aigul Hakimovo (Infokolpa, Gmajna) in Petro Meterc (Festival migrantskega filma).
"V vsej človeški zgodovini ni obdobja, ko ne bi bilo migracij in migrantov. Ne nazadnje, kako bi se v preteklosti, ko še ni bilo komunikacijskih tehnologij, sploh lahko širili ideje in znanje, če ne z migracijami"
Sobotno popoldne je v Pekarni Magdalenske mreže zaokrožilo predavanje antropologinje in pisateljice dr. Svetlane Slapšak, ki je ugotavljala, da so migracije naravno stanje človeštva: "V vsej človeški zgodovini ni obdobja, ko ne bi bilo migracij in migrantov. Ne nazadnje, kako bi se v preteklosti, ko še ni bilo komunikacijskih tehnologij, sploh lahko širili ideje in znanje, če ne z migracijami." Svetlana Slapšak je še povedala, da piše roman, ki bo govoril o življenju v Ljubljani: "Inspiracije zanj nisem dobila le kot migrantka, ampak kot nekdo, ki je kot predavatelj imel možnost spremljati tudi mlajše generacije migrantov. Vsekakor lahko rečem, da je Slovenija kulturno izjemno inspirativna."