Po skoraj desetletju prizadevanj bodo jeseni na mariborski medicinski fakulteti začeli šolati tudi zobozdravnike. V začetku meseca je namreč vlada med drugim dala soglasje za vpis dijakov na 20 mest nove smeri enovitega magistrskega študija dentalne medicine, ki mu je Nacionalna agencija za visoko šolstvo lani vendarle prižgala zeleno luč.
Kako težko je dobiti zobozdravnika
Pobudnik ideje o študiju zobozdravstva v Mariboru je dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. "Leta 2013 sem razmišljal o tem, kako težko je dobiti zobozdravnika. Po drugi strani pa je velik interes kolegov za neko dodatno delo. Koncesionarstvo je daleč najbolj prisotno prav v zobozdravstvu. Več kot 55 odstotkov zobozdravnikov je koncesionarjev. Sam pa sem globoko prepričan, da je naša nenadomestljiva prednost v tem, da je v zdravstvenem domu več ljudi na enem mestu. In kako to potem razvijati? Ideja je bila, da bi šli na akademsko pot zobozdravstva tudi v Mariboru. Tako se kolegom ponudi stimulativno okolje," razlaga Završnik.
Idejo je maja 2015 predstavil tedanjemu dekanu medicinske fakultete dr. Ivanu Krajncu in tako je to postal skupni projekt. Leto kasneje so pričeli iskati profesorski kader. Obrnili so se na ljubljansko fakulteto, a jih je zavrnila, zato so se na koncu za sodelovanje dogovorili s kolegi na medicinski fakulteti na Reki.
Še desetletje do domačih profesorjev
Hrvati bodo zagotovili predavatelje, njihovi asistenti pa naj bi postopoma postali domači zobozdravniki, ki že opravljajo doktorski študij biomedicine. Več kot 15 zobozdravnikov je trenutno vpisanih na doktorat, pove vršilec dolžnosti dekana Medicinske fakultete dr. Iztok Takač. "Želimo si, da bi v doglednem času doktorirali in se kasneje habilitirali v pedagoške nazive," doda. "Nikogar ne moremo prisiliti, da gre v akademsko smer," se ob tem zaveda Završnik. Vendar imajo še dobri dve leti časa za tovrstne pogovore, saj bosta prva dva letnika študija praktično enaka študiju splošne medicine. Po njegovi oceni bo sicer trajalo vsaj desetletje, da predavateljska mesta zasedejo tukajšnji zobozdravniki.
Po zakonu bi pouk sicer moral potekati v slovenščini. Kako bodo reševali to zagato? "Študijski program se bo izvajal v slovenskem jeziku," zagotavlja Takač. Ker sta prva dva letnika takšna kot pri splošni medicini, sprva to ne bo težava, v višjih letnikih, ko bodo program izvajali profesorji z Reke, pa naj bi nekateri med njimi že govorili slovensko, "za preostale bomo organizirali tečaj slovenskega jezika ali zagotovili tolmače ter na ta način skrbeli za uporabo slovenske terminologije", še obljublja.
Zobozdravstvo na višji ravni
"Gre za miselni obrat. To bo namreč omogočilo, da se bomo z zobozdravstvom lahko ukvarjali na višji ravni, kar potegne za sabo kup stvari. Tudi raziskave, znanstvenoraziskovalno delo, prijavljanje na projekte, kamor se tudi lahko zaposluje ...," pa našteva Završnik in pove, da bi zdravstveni dom tako dobil stomatološko kliniko.
Završnik in Takač računata na pozitiven vpliv nove konkurenčnosti v slovenskem prostoru, ko bosta torej dve fakulteti vzgajali stomatologe, kar naj bi po njuni oceni dvignilo zobozdravstvo na višjo raven. "Ne nazadnje bo to dobro tudi za bolnike, saj bodo lahko vse dobili pod eno streho. Ne da hodi pacient od enega do drugega specialista, ampak da vsi specialisti - čeljustni kirurg, stomatolog in radiolog recimo - sedejo za eno mizo in se skupaj na konziliju pogovorijo o tem pacientu ter sprejmejo odločitve o njegovem zdravljenju," je prepričan direktor.
Umaknili vlogo za študij farmacije
Poleg dentalne medicine si mariborska medicinska fakulteta že leta prizadeva tudi za uvedbo študija farmacije. A na tega bo, kot kaže, še treba čakati. "Vlogo za akreditacijo novega enovitega magistrskega študijskega programa Farmacija smo v juliju 2020 umaknili iz postopka pridobivanja akreditacije na Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu. Vlogo je treba dopolniti in poskrbeti še za kadrovske, prostorske in materialne pogoje za pričetek študija farmacije v Mariboru," je povedal dekan dr. Iztok Takač. Kako blizu je realizacija vpeljave te študijske smeri, za katero si je prizadeval njegov predhodnik, ni pojasnil.
Reševanje kadrovske škrbine
Navsezadnje bi se v Mariboru s tem lahko reševala tudi še večja kadrovska škrbina, ki bi lahko nastala v prihodnjih letih zaradi možnosti upokojitve okoli desetih odstotkov vseh tukajšnjih zobozdravnikov. Takač spomni, da se Slovenija po dostopnosti prebivalstva do zobozdravstvenih storitev sicer že uvršča na evropski rep. "Povprečje EU je 79 zobozdravnikov na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji je ta številka 72. Poleg tega zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena. Eurostatova statistika kaže, da zobozdravnikov primanjkuje zlasti v vzhodni Sloveniji. V osrednjeslovenski statistični regiji pokriva tim, ki izvaja zobozdravstvene storitve, 1092 pacientov, medtem ko mora v pomurski regiji zobozdravstveni tim skrbeti za ustno zdravje 1638 pacientov."
Takač je prepričan, da bodo z novimi diplomanti dentalne medicine dolgoročno "prispevali k izboljšanju stanja zobozdravstvene mreže tako v Mariboru kot na severovzhodu Slovenije. Predvidevamo, da bo študijski program lažje dostopen tukajšnjim dijakom s finančnega vidika in bo obenem vplival na konkurenčnost programa v Sloveniji, kjer bodo imeli kandidati možnost izbire. Dodana vrednost tako za fakultete kot za lokalno skupnost pa bo večja prepoznavnost področja dentalne medicine v domačem in v mednarodnem prostoru." Zaveda se, da uvedba programa ne bo prinesla "diplomantov čez noč, vendar smo strateško usmerjeni ob zavedanju, da je študijski proces medicinskih ved dolgotrajen in kompleksen proces".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
