Sanja Verovnik
V Sloveniji imamo urejenih približno sto gozdnih in naravoslovnih učnih poti, v soboto pa se je na zemljevid vpisala še ena: Janezov graben, ki se nahaja ob cesti proti vasi Kočno na Zgornji Polskavi. Več kot 150 pohodnikov se je zbralo na svečani otvoritvi en kilometer dolge krožne poti. Zamisel zanjo je začela nastajati že pred dobrim letom dni, nam je pojasnil Dušan Jurič iz Planinskega društva (PD) Pohorje Zgornja Polskava. Markacisti iz omenjenega društva so v sodelovanju z družino Leskovar, ki je tudi lastnik zemljišča, po kateri je speljana učna pot, poskrbeli za njeno podobo - postavili so table, drevesa označili z markacijami, uredili prehode čez studenec, očistili rudnik, postavili klopi ... Svoje ime je pot dobila prav po nekdanjemu lastniku posestva Leskovar, ki ga danes vodita Matej in Nataša Leskovar. Kot sta povedala, sta kmetijo prevzela od staršev, usmerjena je v ekološko pridelovanje, danes pa skrbita za dva hektarja velik vinograd ter devet hektarjev gozda, svojim gostom pa z veseljem postrežeta z domačimi jedmi in okusnim vinom.
Zgodba o Perkmandeljcu še živi
Leskovarjeva kmetija je tudi ena od enajstih točk na učni poti, ki ni zahtevna in je tako primerna za različne generacije, saj jo je mogoče prehoditi v 45 minutah. Največjo pozornost pri hoji skozi gozd, v katerem pohodnika ves čas spremlja potok, pritegnejo opuščeni rudniki, kjer so med letoma 1916 in 1920 kopali železovo rudo, imenovano pirit. Iz pirita so v tistih časih pridobivali žvepleno kislino. "V opuščenih rovih lahko najdemo do pol metra debele plasti pirita, za katere je značilno menjavanje svetlo in temno obarvanih plasti," pojasni Dušan Jurič. V enega od rudnikov se je mogoče tudi spustiti, saj so ga člani prostovoljnega planinskega društva očistili blata, iz njega pa so izčrpali tudi vodo.
A živega blata v rovu vendarle ni bilo, o čemer so se med pohodniki širile govorice. Je pa med okoliškimi prebivalci še precej živa legenda o nagajivem škratu Perkmandeljcu, ki je rudarjem rad ponagajal. Posebno tistim, ki so ob težkem jamskem delu glasno preklinjali. Upihnil jim je svetilko ali pa jim pojedel malico. "Ste ga srečali," je zanimalo starejšega gospoda, ko je njegova znanka prišla iz rova. "Nisem," mu je zmajala z glavo, medtem ko so otroci z veseljem prisluhnili, kaj vse zna ušpičiti nagajivi škrat. Spet drugi so se z idejno vodjo poti Anjo Jesenek Grašič prepustili čarom meditacije sredi neokrnjene narave. Geograf, zgodovinar in profesor Viljam Podgoršek pa je imel veliko zanimivega povedati o raznovrstnosti kamnin s tega območja, ki jih na učni poti ne manjka. Svoje dejavnosti so predstavili tudi gasilci, vojaki ...
Skrbijo za 56 kilometrov pohodnih poti
"Narava je idealna učilnica na prostem," je bila prepričana ena od pohodnic, ponosna na svoje sokrajane, da so uredili pot, ki bo še kako prav prišla predvsem najmlajšim. "Veliko časa bomo preživeli na njej," je obljubila vodja podružnične OŠ Zgornja Polskava Mihaela Haralovič, ki je prepričana, da bodo otroci tudi tako bolje spoznali lepote svojega kraja, predvsem pa čim več časa aktivno preživeli na svežem zraku sredi neokrnjene narave. To pa je bil tudi cilj prostovoljnih planincev, ko so urejali pot, ki povezuje tudi Tri kralje in Areh. "Kar delamo, delamo s srcem in za naše najmlajše," je zatrdila predsednica PD Pohorje Zgornja Polskava Marjana Brezovšek. Po njenih besedah člani prostovoljnega društva skrbijo za kar 56 kilometrov pohodnih poti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
